Združenje protifašistov, borcev za vrednote NOB in veteranov Koper

Associazione antifascisti, combattenti per i valori della LLN e veterani di Capodistria

 

 

Spletni bilten Združenja


Vstala Primorska

DOMOVO NAS VEDNO AKTUALNODOSJESPOMENIKIPUBLIKACIJEVČLANI SEISTRSKI ODRED SPLETNI DNEVNIKFACEBOOK KLUB BRIGADIRJEV POVEZAVE OSVOBODITEV SLOVENSKEGA PRIMORJAKOLEDAR PRIREDITEVPRVI UPORI PROTI FAŠIZMUIZROČILO TIGRAPRIMORSKA ZA RESNICO IN SOŽITJEIN-MEMORIAM

 

Zapustila nas je Anica Božič - Urška

16. maja 2019 smo se na koprskem pokopališču poslovili od Anice Božič - Urške, udeleženke narodno-osvobodilnega boja od leta 1941, aktivistke v južnoprimorskem okrožju in povojne  učiteljice, ki je dočakala visokih 105 let starosti.

Rodila se je v delavski družini v Trstu 12. avgusta 1914. Že leta 1919 je družina morala zbežati pred porajajočim se fašizmom v Jugoslavijo in se naselila Celju, kjer je Anica poleg osnovne šole končala še 4 razrede meščanske šole. Napad na Jugoslavijo aprila 1941 je doživela pri bratu v Boki Kotorski, ko so Italijani oba najprej zaprli, nato pa izgnali. Odšla sta k sorodnikom v Trst in se tam vključila v NOG. Decembra 1941 sta bila z bratom ponovno aretirana in zaprta v tržaških zaporih vse do kapitulacije Italije. Ko je Anica prišla iz zapora, se je zaradi varnosti preselila k drugemu bratu v Knežak, duhovniku Božidarju Božiču. Tam je mesec dni poučevala na partizanski šoli, ki jo je vodil njen brat. Decembra 1943 je bila postavljena za prosvetno referentko v pivškem okrožju. Od maja do julija 1944 je bila v partijski šoli v Kočevskem rogu. Po vrnitvi je bila avgusta 1944 imenovana za prosvetno referentko pri Okrožnem odboru Osvobodilne fronte za južnoprimorsko okrožje in to nalogo opravljala do konca vojne.

Po vojni se je izšolala za učiteljico in poučevala na šolah v Ilirski Bistrici, Izoli, Strunjanu, Semedeli ter Kopru.

Po upokojitvi leta 1965 je svoje sile posvetila zgodovinskemu delu – v okviru Domicilnega odbora aktivistov OF za južnoprimorsko okrožje, ki je imelo sedež v Kopru,  je zbirala razno gradivo, največ vezano na šolstvo, sodelovala pri organizaciji srečanj partizanskih učiteljev v primorskem in južnoprimorskem prostoru, pisala prispevke o razvoju šolstva in kulture v južnoprimorskem okrožju za glasilo Skupnosti partizanskih učiteljev Primorske »Čas, ki živi«.

 

Proslavili smo 15. maj, dan prvega upora nas primorskih Slovencev proti fašizmu

Koper, 15. maj 2019

Podpis listine prijateljstva s protifašističnima in borčevskima združenja ANPI – VZPI iz sosednjih občin Milje in Trst.

Osrednji dogodek počastitve tega našega zgodovinskega dne iz leta 1921, ko so se naši predniki kot prvi v Evropi dvignili proti fašizmu, je bil podpis listine prijateljstva s protifašističnima in borčevskima združenja ANPI – Vsedržavno združenje partizanov Italije iz sosednjih občin Milje in Trst. Če nas je nekoč fašizem razdvajal v skrajna sovraštva in vojno, nas danes PROTIFAŠIZEM združuje v nova prijateljstva in dobrososedske odnose. Poleg podpisnikov predsednika tržaškega združenja  Fabia Vallona, predsednice miljskega Marine Marzi in koprskega Marjana Križmana, so se slovensnosti udeležili naši prijatelji iz istrske županije. Dogodek sta s svojo prisotnostjo počastila županja občine Milje Laura Marzi in župan MO Koper Aleš Bržan. V svojih nagovorih so vsi poudarili tradicionalno prijateljstvo med domačini, ne glede na narodno pripadnost, ki pa ga je prav zato omadeževal fašizem, kot skupni sovražnik vseh svobodomiselnih ljudi, ki spoštujejo enakopravnost in gojijo bratske medsebojne odnose, saj se je tu vedno, ne samo delalo skupaj na poljih in v tovarnah, ampak ustvarjalo tudi mešane družine in ravijalo posebno kulturo sožitja. Vsi so obsodil ifašizem, kot najhujše zlo, ki je prizadelo naš prostor in te odnose, ter poudarili, da tega kaj takega nikoli več ne sme ponoviti, zato se moramo še vedno, ali posebej sedaj skupaj boriti proti novim oblikam fašizma in sovraštva.

Govor Marjana Križmana, pobudnika in gostitelja tega srečanja.

V koprski občini praznujemo občinski praznik na dan 15. maja, ob katerem se spominjamo prvega množičnega odpora proti fašizmu leta 1921 in prvih žrtev, znanega kot Marežganski upor. Gre za več kot občinski praznik, ampak opomnik vsemu človeštvu, ki se je že ali se še vedno mora boriti za svojo svobodo, enakost in demokracijo. Takrat so namreč fašisti, zato da bi zmagali na volitvah s palicami, bombami in strelnim orožjem napadli več številna volišča, na katerih so ocenjevali, da bi zmagali člani komunistične stranke ali stranke Jugoslovanske narodne enotnosti, ki se je tudi z volitvami borila za priključitev od Italije okupiranega ozemlja k Jugoslaviji. Najhujši boji so bili na osapskih barikadah, največ žrtev pa v Marezigah in okoliških vaseh. Več o teh spopadih si lahko preberete v naši knjigi Prvi boji proti fašizmu: https://issuu.com/zb-koper/docs/upor.

Video posnetek Delgija Jermana

Spominska slovesnost v Marezigah

Pred tem so na osnovi šoli Ivana Babiča Jagra, ki nosi ime prav po vodji tamkajšnjega upora, pripravili predavanje našega novinarja in književnika Miloša Ivančiča, ki je  učencem 8. in 9. razreda s posnetki pripovedi njihovih dedov obudil spomine na ta zgodovinski upor. Za tem so se vsi učenci te šole udeležili krajše slovesnosti pred spomenikom temu uporu za katero so sami pripravili krajši kulturni program, predstavniki krajevne skupnosti, občine, našega združenja  in strank SD in Levica, ki so ponosne na naš protifašistični boj, pa so v spomin na prve žrtve fašizma položili cvetje pred spomenik.

Fašistične grozote na Rabu

Dan pred tem pa so se na koprski gimnaziji najhujših grozot italijanske ga fašizma, to je njihovega uničevalnega koncentracijske ga taborišča na Rabu, ki je bilo namenjeno iztrebljanju prav slovenskega naroda. V spominski uru po pouku je namreč dijakom pripovedoval svoje spomine Miro Zupančič, ki je te grozote sam preživel kot otrok. Nekoliko skrajšani posnetek njegove zelo občutene pripovedi o vseh ponižanjih, ki so jih morali pretrpeti in kako se je umiralo  v italijanskih taboriščih, si pa lahko ogledate in poslušate na tem posnetku: 

Videoposnetek pripovedi Mira Zupančiča

Fotografije s prireditev

 

Ponosni na Tita – simbol boja, svobode in razvoja

Dekani, 8.5.2019

Proslavili smo dan upora in spomin na OF

Sv. Anton, 27.4.2019

Koprčani smo tudi letos proslavili Dan vstaje slovenskega naroda oziroma ustanovitev OF v Svetemu Antonu, kjer deluje ena naših najbolj delavnih krajevnih borčevskih organizacij.

Dvorana je bila kot vedno polna, prav tako družabno prizorišče po slovesnosti. Prisotnim je najprej čestital ob prazniku predsednik našega združena Marjan Križman, ob tem je spomnil, da se ob tem porastu fašizma v Evropi povezujemo tudi protifašisti iz sosednjih držav. Današnjega praznovanja se je namreč udeležil tudi predsednik tržaškega združenja ANPI – VDZPI  Fabio Vallon. O pomenu praznika za nas pa je več povedala nova koprska podžupanja Jasna Softić. 
" Odločno se moramo postaviti po robu politikam in posameznikom, ki razpihujejo sovraštvo in se skušajo na oblast prebiti z zanikanjem domoljubja in junaštva vseh, ki so nam v drugi svetovni vojni izborili svobodo in samostojno domovino. Ni opravičila za tiste, ki zanikajo izdajo sodelavcev okupatorja, ki je želel izbrisati naš jezik in kulturo, potujčiti, uničiti in ubiti vse, kar je slovenskega.
Danes moramo občudovati pogum predanih rodoljubov, ki so se kljub grožnji strahotnega maščevanja takrat tako drzno spopadli s premočnim sovražnikom. Samozavest slovenskih borcev nas je izoblikovala v ponosen narod, ki noče ničesar podarjenega. Nikoli ne bomo pokleknili pred nikomer. Svojo svobodo, svojo zemljo, jezik in kulturo bomo branili do zadnje kaplje krvi. "
(Ves govor preberite tu)

V kulturnem programu so nastopili domača godba , MPZ Lopar in njihov zborovodja Vlado, učenci domače osnovne šole, pevka in harmonikar Tjaša in Igor. 
Lepo je bilo tudi na tovariškem druženju po prireditvi, kjer je za vzdušje poskrbela tudi Marjetka Popovski.

Album fotografij s prireditve:

Videoposnetek Delgija Jermana:

 

ŽIVELA OF

 

Nekoč smo praznovali dan Osvobodilne fronte kot častni praznik našega ponosa na to, da smo se uprli okupatorjem in preživeli, a po osamosvojitvi so ga demosovci preimenovali v Dan upora. V Demosu niso bili samo demokrati, ki jim je bil cilj demokracija, ampak tudi tisti, ki so se hoteli maščevati za izgubljeno vojno na strani okupatorja, stari in novi fašisti, ki so kmalu po prevzemu oblasti pokazali svojo barvo: svoj kolaboracionistični fašizem. To so pokazali, ko so začeli na vse načine pljuvati po Osvobodilni fronti, komunistih, partizanih in vseh ostalih, ki se niso sprijaznili s tem, da bi nas okupator zbrisal z zemljevida narodov tega sveta, vse ponosne Slovence pa do konca iztrošil v delovnih taboriščih, nato pa iz tega kar je ostalo naredil pepel ali celo milo (žajfo) za svoje vojake, ki so osvajali svet. Prav ti so si prisvojili medije, šolski sistem in sodstvo ter spreobračali zgodovino. Cilj jim je bil razdvojiti narod in okrepiti svoje bojevnike. Nekateri, ali kar številni Slovenci, so pri tem celo sodelovali, večina pa je tako kot noji porinila glavo v pesek. Obenem so razprodajali ali kradli staro družbeno premoženje, šenkavali tujcem narodno bogastvo.

Res je, tudi v Demosu je bilo veliko ljudi, ki so se iskreno borili za novo demokracijo, večje svoboščine, napredek nove države in naroda. Nekateri med njimi so bili tudi prepričani, da nadaljujejo od tam, kjer je s svojo preobrazbo družbe končala OF, nekateri so iskali tako kot nekoč OF svoje nove poti. Vendar s pomočjo velikega kapitala in cerkvenega klera so zmagali tisti, ki jim je bil glavni cilj totalno obračunati s kakršno koli preživelo socialistično idejo in v prahu ali ognju zabrisati vse kar je dobrega spominjalo nanje. Znotraj teh neoliberalistov pa so bili najbolj  dejavni tisti, ki so hoteli oprati fašizem.

Da bi opravičili medvojno kolaboracijo in izdajstvo, to največjo sramoto slovenskega naroda s svojega družinskega imena, ali zato, ker so tudi sami še vedno fašisti, so začeli razlagati, da so komunisti izkoristili OF za svoje revolucionarne namene prevzema oblasti.

Da, res je. OF je kot najširša fronta naroda, ki je premagal fašizem in okupatorja po vojni prevzela oblast. Komu naj bi jo zmagoviti partizani in od naroda izvoljena oblast prepustili: kolaborantski cerkvi, Američanom ali Rusom, mogoče jo deli s premagano kolaborantsko fašistično opozicijo in domačimi izdajalci ki so zbežali v Avstralijo in Argentino? Ob koncu vojne so izpeljali referendum o novi državi z novim političnim sistemom, nato začeli razvijati novo ljudsko oblast, obnovili porušeno domovino, razvili industrijo, šolstvo, zdravstvo, znanost, zgradili sodobne ceste in železnice, preprečili napad Kominforma, razvili politiko miroljubne koeksistence in dali upanje v boljše in poštenejše življenje ljudem kot posameznikom in narodom po vsem svetu.

Tudi Demos (ki hoče biti pomembnejši od OF) je po osamosvojitvi prevzem oblast. In kaj je poleg osamosvojitve naredil? Najprej je začel prav s spreobračanjem zgodovine razdvajati narod, nato je razrušil in razprodal tujcem gospodarstvo, vse tovarne in podjetja. Sprožili so kraje brez zgodovinske primerjave, vsega kar je zgradil sam narod pod vodstvom bivših partizanov in komunistov. Narodno bogastvo so podarili Vatikanu in svojim pajdašem... Zato da lahko bogatijo posamezni novi oblastniki, da dosežejo popolno oblast, je porušil vse stare moralne vrednote, na katerih je slonelo tudi naše šolstvo, zdravstvo in socialno varstvo. Kar je najhuje pa je, da je razdvojil narod celo do te stopnje, da so nekdanjo državljansko vojno, ki so jo domobranci vodili priti vsemu kar je bilo naprednega v narodu, ponovno sprožil kot hladno vojno znotraj lastnega naroda in jo vsak dan bolj razplamteva. Za to so izkoristili celo mrtve in spravo, ki je bila formalno dosežena že po vojni s splošno pomilostitvijo, dejansko pa s plebiscitarnim referendumom o osamosvojiti, za katero sta se borili obe strani: večja pod Kučanovim vodstvom in manjša pod Pučnikovim. Pa še manifestativno spravo smo imeli v Kočevskem Rogu, ko sta si po vzgledu nadškofa Šuštarja in predsednika Kučana obe strani podali roko sprave. A to jim ni dovolj, zakaj fašizem je ideologija totalitarnega sistema, ki hoče popolno prevlado.

Zato naj živi Osvobodilna fronta, danes kot fronta vseh ljudi, ki se borijo za svobodo in samostojnost, za ohranitev in razvoj našega naroda v sedanjih razmerah, za človeka dostojno življenje, da se iz naroda novih hlapcev raznih oblastnikov, politikov in seveda velikega kapitla ponovno spremenimo v narod junakov in gospodarjev ... vsaj gospodarjev svoje sreče.

Za humanost in poštenost (tudi do zgodovinske resnice).

Miloš Ivančič

PAŠE TO:

Brez OF Primorska nikoli ne bi bila Slovenska in tudi Slovenije ne bi bilo:

FOJBA LAŽI

Nova knjiga M. Ivančiča: FOJBA LAŽI.

 

To je naš odgovor na laži, ki jih širi Italija ob Dnevu spomina.

 

 

Obiskali smo grob našega junaka Dušana Bordona

Tržaški Istran Dušan Bordon je bil velik slovenski domoljub in protifašist, po njem pa nosi ime semedelska osnovna šola. Po težki usodi primorskih beguncev je bil tudi interniran v italijanskem koncentracijskem taborišču Reinicci. Ko mu je uspelo zbežati, se je pridružim italijanskim partizanom in nato leta 1944 padel v boju s fašisti pri Sansepolcru, kjer je tudi pokopan. Člani našega združenja iz Svetega Antona, od koder je bil doma njegov oče, so skupaj z šolo pripravili obisk Sansepolcra in poklon na njegovem grobu oziroma grobnici drugih žrtev tamkajšnjega koncentracijskega taborišča in drugih žrtev fašizma in nacizma. Domačini so jih izredno lepo sprejeli, saj pri njih velja Dušan za pravega heroja, saj sta s soborcem Pjotrom do konca vztrajala na položaju, da so se lahko njuni tovariši rešili.

Več o tem pa si preberite v spodnjem poročilu Vojka Vodopivca in priloženi galeriji fotografij:

V soboto, 13/4-2019 ob 6. uri smo z avtobusom odpotovali v Sansepolcro (Arezzo v Italiji). Odpotovalo je 44 oseb in sicer 25 učencev OŠ D. Bordona , 5 učiteljev z ravnateljico in nečakinjo D. Bordona ter 14 članov Združenja.

V Sansepolcro, pred pokopališče, smo prišli zgodaj popoldne, ob 13.30. Tam smo se srečali in spoznali s predsednico ANPI prof. Patrizio Fabbroni, podpredsednikom Liberom Albertijem, članom ANPI Mircom Draghijem in drugimi člani ANPI.

Takoj smo si ogledali kostnico in poiskali žaro D. Bordona (štev. 394). V podzemni kostnici so žare kvadratne oblike z imeni in priimki, neznani partizani ali samo delno ime ali priimek vendar neidentificiran ter z datumom smrti. Na vsaki žari je rdeča zvezda. Pred vhodom pa stoji velik spomenik v obliki bakle pred katerim je na kamnitem bloku v slovenščini in nato v italijanščini napisano, da tu počivajo slov. partizani. Na drugi strani pa enak blok z napisom v hrvaščini in italijanščini za Hrvate. Vhod v sakrarij je zaprt z medeninastimi vrati na katerih so imena in priimki partizanov v kostnici (ki je vedno zaklenjena).

Ob 14.30. uri se nam je pridružil še član občinskega sveta Gabriele Marconcini, ki je opravičil župana zaradi njegove odsotnosti. S prihodom praporov ( 3 naši, eden od ANPI in občine, ki so ga nosili praporščaki v občinskih uniformah) in nastopajočih učencev se je pričela komemoracija. Dogovorili smo se, da zaradi urnika ne bo govorov, razen pozdrava naše ravnateljice in polaganje venca z minuto molka. Program so učenci speljali z odliko. Vidno ganjen občinski svetnik se je zahvalil in poudaril, da je prisostvoval veliko komemoracijam, obiskov raznih delegacij itd, vendar takega nastopa še ni doživel, da nastopajoči čutijo in podoživljajo kar pojejo in recitirajo. Prosil nas je za dovoljenje, da nas vodi pri ogledu Civilnega muzeja. Prof. Patrizia Fabbroni pa je prosila za scenarij nastopa. Po ogledu Muzeja smo si ogledali še muzej Resistenze, kjer je Libero Alberti izročil ravnateljici originalni zapis Ukmarja o D. Bordonu za spominski kotiček na  šoli. V muzeju hranijo cca 2000 partizanskih knjig in veliko predmetov partizanov in iz koncentracijskega taborišča Renicci. Tu smo spoznali 95. letnega zadnjega še živečega domačina – partizana Gherardo Dindelli.

Na glavnem trgu smo si ogledali še nastop mestnih metalcev zastav Sbandieratorijev  s katerimi smo se pred nastopom spoprijateljili.

Z avtobusom smo nato odpotovali proti cca 20 km oddaljenem kraju Caprese Michelangelo, ki ima cca 1600 prebivalcev. 5 km pred mestom  smo si ob cesti ogledali ostanke koncentracijskega taborišča Renicci kjer je še nekaj ohranjenih barak in ograjen spominski park s spominsko skulpturo, kjer sta bila še dva venca z napisom ZZB NOB in nek italijanski venec.

Po nastanitvi v prostorih Gostinske šole smo v restavraciji Cristallo večerjali. Drugo polovico dvorane so zasedli domačini, ki so prišli prav zaradi nas.

V nedeljo, 14. 4. 2019 smo ob 9. uri, po obilnem zajtrku, odpotovali na ogled kraja usodne bitke. Pred odhodom nas je pozdravil prof. Alvaro Tacchini, ki proučuje »partizanstvo« in prosil, če bi  lahko dobil kontakt z zgodovinarji na naši Univerzi, posebno z dr. Pirjevcem. Dogovorili smo se, da ga bomo obvestili preko ANPI.

Na kraju, kjer smo videli širšo okolico je bivši župan Capreseja prof. Antonio Acquisti opisal kako so tistega usodnega dne potekali boji z italijanskimi fašisti (salojci). Nato smo pod vasjo obiskali kraj smrti D. Bordona, ki je označen z majhnim kamnom brez napisa. Na istem kraju je padel tudi njegov soborec Pjotr (Rus, ki še ni identificiran). Podrobni potek dogodkov nam je opisal očividec, ki je bil kot otrok pred hišo in je opazoval bitko. Skratka Bordon in Pjotr sta ob nekdanjem zidu (muro lungo) poskušala s streli zaustaviti prodor fašistov, da so se soborci lahko varno umaknili čez čistino. Ker pa je Rusu zatajil mitraljez se nista uspela umakniti in bila oba ubita. Dala sta življenji za rešitev sotovarišev. Na kraju so bili vsi predstavniki ANPI, župan Capreseja Claudio Baroni (z župansko lento), prof. Antonio Acquisti, omenjeni očividec in nekaj občanov.

Po kratkem govoru župana, ki je smrt obeh borcev označil za herojsko so učenci zapeli dve pesmi. Ob petju Bela ciao, ko so peli vsi prisotni, je pričelo rositi, vendar do konca pesmi se nihče ni premaknil.

 Odšli smo na cca 500 m oddaljeno pokopališče, kjer je prof. Acquisti pokazal, kje sta bila v maju 1945 pokopana. Po izkopu in prenosu posmrtnih ostankov v kostnico leta 1973 so poškodovano ploščo s starega groba postavili pred obzidje pokopališča, kjer je bila do našega obiska. Razbitine smo poskušali sestaviti, kar nam je uspelo in ugotovili, da je še viden napis. Takoj so vse naložili v avto in župan je dejal, da bodo restavrirali in postavili na kraj smrti.

Odpeljali smo se nazaj v Caprese Michelangelo, kjer je prof. Antonio Acquisti vodil ogled rojstne hiše in muzeja  Michelangela.

Ob približno 13.30 uri smo odpotovali in prispeli v Koper ob 20.30 uri

Vojko Vodopivec 

Zapisi učiteljev in vtisi učencev OŠ Dušan Bordon

 

Srečanje združenj protifašistov Slovenije, Italije, Avstrije in Hrvaške

Sežana, 30. marec 2019 

Protifašisti smo zgroženi nad početjem skrajne desnice, ki si prizadeva sejati nestrpnost in delitve med narodi, mi pa se zavzemamo za strpnost, enotnost in sobivanje ter pozivamo politiko, naj se upre poskusom razdvajanja Evrope.

Predsednik Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Sežana Bojan Pahor, je kot gostitelj v pozdravu poudaril, da skrajna desnica po skoraj vsej Evropi ponovno obuja fašizem tako da “dopušča in spodbuja sovraštvo do tujcev, drugače mislečih, potvarja zgodovino in deli narode”.

Fašizem in nacizem kot dve največji utelešenji zla prejšnjega stoletja po njegovih besedah spet odpirata rane preteklosti, ki so se v zadnjih desetletjih počasi in vztrajno celile. “Narodi, združeni v Evropi, smo našli novo priložnost za boljše življenje, varnost in blaginjo, kar pa zdaj ogrožajo politiki fašistoidnega prepričanja, ki za doseganje svojih političnih ciljev ne izbirajo sredstev,” je posvaril Pahor.

Na srečanju v Sežani so zato spregovorili “o strpnosti, enotnosti in vrednotah, ki so jamstvo za sobivanje različnosti”, kar družbo po Pahorjevih besedah bogati.

Tudi ob tej priložnosti se niso mogli izogniti tudi nekaterim nedavnim izjavam predsednika Evropskega parlamenta in člana italijanske stranke Naprej Italija Antonia Tajanija ter nasploh političnemu razvoju dogodkov v Italiji v zadnjih mesecih.

Iz izjave, ki so jo sprejeli štirje predsedniki zvez - predsednik Zveze združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Tit Turnšek, predsednica Vsedržavnega združenja partizanov Italije Carla Federica Nespolo, predsednik Zveze antifašističnih borcev in antifašistov Hrvaške Franjo Habulin in predsednik Zveze koroških partizanov Milan Wutte - je po Pahorjevih besedah razbrati sporočilo celotni Evropi in vsem evropskim politikom, naj se uprejo fašistoidnim poskusom razdvajanja stare celine.

“Naše prijateljstvo je skovano v težkih dneh borbe proti fašizmu in nacizmu in iz tega vojaškega boja je zrasla skupna Evropa,” je spomnil Pahor in dodal, da od politikov, ki vodijo Evropo, pričakujejo prizadevanja za mir in sodelovanje med narodi, ne pa poskusov ščuvanja enih proti drugim.

Skupno so položili vence pred sežanski spomenik padlim in žrtvam fašizma ter v trajen spomin zasadili drevo miru v zemlji, ki so jo simbolično prinesli vsak iz svoje dežele.  

 

Skupščina našega združenja

Koper, 28.3.2019


Naša redna letna konferenca je bila tudi volilna. S svojim delom v minulem letu smo lahko zelo zadovoljni, saj smo pripravili vrsto lepih in odmevnih prireditev, postavili spomenik partizanu in graditelju Luke Primožu Petrinji, sprožili akcijo zakonske prepovedi fašističnih simbolov ter izdali kar nekaj publikacij. V razpravi smo zahtevali še odločnejši odgovor države na italijansko potvarjanje zgodovine in večjo podporo pri priznanju bazoviških junakov kot borcev proti fašizmu. Novi program za dve leti je prav tako obsežen, zato smo dosedanjega predsednika Marjana Križmana izvolili še za nadaljnji mandat. Novi podpredsednik pa je Vojko Vodopivec.

Naši izredno delavni tovarišici Irmi Černac iz Sv. Antona, ki je bila v času NOB partizanska učiteljica in kurirka, smo podelili naziv častne članice združenja, Ivanu Zorču pa posebno priznanje za odlično opravljeno delo pri digitalizacijo spomenikov za spletno mesto geopedia.si . Obrazložitev priznanj.

POROČILO O DEJAVNOSTI ZDRUŽENJA v mandatu 2015 - 2018

Program dela Združenja protifašistov, borcev za vrednote NOB in veteranov Koper za leto 2019 in 2020

KOLEDAR PRIREDITEV

 

Facebook izbrisal stran glasila La Nuova Alabarda

(Prepisano iz Primorskega dnevnika 23.3.2019/Vesna Pahor)

Urednica Claudia Cernigoi je opozorila, da je Facebookova ekipa najprej zablokirala in nato izbrisala stran tržaškega glasila na družabnem omrežju

Družabno omrežje Facebook je včeraj (v petek) izbrisalo stran tržaškega glasila La Nuova Alabarda. V včerajšnjem tiskovnem sporočilu je glavna urednica Claudia Cernigoi sporočila, da ji je »Facebookova ekipa« najprej zablokirala stran. Ta namreč ni bila več dostopna uporabnikom.

Tržaška publicistka se je nato pritožila nad nevšečnostjo in želela razumeti vzroke za tovrstno odločitev. »Niti pol ure kasneje pa je Facebookova stran glasila povsem izginila in z njo tudi šest let novinarskega dela in raziskovanja,« je med drugim zapisala Cernigoieva. Pristavila je še, da so bili njeni članki že tarča cenzure. Marsikomu namreč niso po godu njeni zapisi o neofašizmu in so jo torej že večkrat prijavili upraviteljem Facebooka.

Položaj se je še dodatno zaostril v zadnjih dveh mesecih, se pravi po objavi knjige Operazione Plutone. Ob obtožbah negacionizma in zanikovanja fojb so ji nekateri celo zagrozili s smrtjo. »Meni in moji založnici Alessandri Kersevan so med drugim zaželeli, da bi naju zmetali v fojbe,« je obrazložila.

Pripis: tisti ki njenega pisanja ne poznate, si oglejte in preberite njeno spletno mesto http://www.nuovaalabarda.org/index.php

 

SPOMIN NA OTROKE – PRVE ŽRTVE FAŠIZMA

Strunjan, 22.3.2019

V Strunjanu so se danes s posebno slovesnostjo spomnili 19. marca 1921 leta, ko so fašisti z vlaka streljali na otroke, ki so se igrali ob progi, dva ubili in več ranili. Pijani in objestni od svojega fašizma so ob tem peli Viva la Parenzana. Tako so namreč italijanski iredentisti imenovali istrsko ozkotirno železnico, ki pa smo ji Slovenci in Hrvati rekli Istrijanka. Oni so namreč tudi to železnico, ki jo je stara Avstroogrska naredila za povezavo Istre s svojim svobodnim pristaniškim Trstom, izkoristili za svoje ozemeljske pohlepe. Ta vsakoletna spominska slovesnost je letos izzvenela tudi kot odgovor na zadnje obujanje fašizma in iridente ob italijanskem praznovanju Dneva spomina na fojbe in eksodus, oziroma Salvinijevo laž, da so partizani pobijali otroke Italijanov. To pa ni bil prvi in edini napad italijanskih fašistov na otroke, ampak že pred tem leta 1919 v Trstu in nato večkrat med vojno, najbolj grozen je bil na Gori nad Vipavo.

Prisotne sta pozdravila predsednik piranskega borčevskega združenja Bojan Česnik in župan Pirana Đenio Zadković. Slavnostna govornika sta bila dr. Matej T. Vatovec in Kristjan Knez, nastopili pa so pihalni orkester Piran in šolarji tamkajšnjih šol.

Iz govora poslanca Mateja T. Vatovca velja izpostaviti njegov odgovor na vprašanji kam hodi Evropa? Kam hodi Svet? »Verjetno je v svetu najbolj ikonična podoba ameriškega plavolasega predsednika, vendar enako in še bolj nevarna je podoba brazilskega Bolsonara, ki odkrito izraža svoje sovraštvo do drugačnosti. Zidovi, segregacija, nadvlada močnih nad šibkimi – to so imenovalci tega novega časa, ki dobiva vedno več glasov. In seveda imamo tu tudi staro Evropo, kjer se je takšna miselnost ponovno pričela širiti. Ob vse bolj popularnih suverenističnih in nacionalističnih gibanjih, ki skušajo priti na oblast po celotni Evropi, je nekaterim celo uspelo, predvsem v naši neposredni soseščini, v Avstriji in seveda na Madžarskem. A najbolj očitno in nevarno v Italiji. In niso bili Tajanijevi vzkliki o njegovi Istri in Dalmaciji najbolj težavni – to je bila predvsem propaganda političnega pajaca. Bolj težavno je že enako stališče predsednika republike Mattarelle. Vendar ta stališča se da obvladati z dokumenti mešane komisije o dogodkih v tem obdobju. Kar je najbolj strašljivo je politika, ki jo vodi notranji minister Salvini. Ta politika, ki je na las podobna ducejevi

Fotografije s prireditve (M. I.):

Videoposnetek prireditve (Delgi Jerman):

Govor poslanca Mateja T. Vatovca:

Govor zgodovinarja Kristjana Kneza:

Fojbe laži in nestrpnosti

Na spletu si lahko preberete našo novo knjigo Fojba laži, ki je odgovor na italijansko spreminjanje zgodovine z lažmi o fojbah, pri čemer jih sploh ni sram okoriščati se z fotografijami lastnih zločinov nad nami in jih pripisovati Titovim partizanom ali nam, ki nam pravijo Barbari ali Ščavi. Knjiga objavlja tudi več novih, do sedaj manj znanih dokumentov, ki zavračajo italijanske trditve kot laži. Več pa na novi strani ali zavihku z naslovom  ZA RESNICO IN SOŽITJE.

Čestitke ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žena

Ne gre za voščila in glasbo po željah. Ob tem prazniku se ČESTITA za dosežene zmage v tisočletnem boju za enakopravnost. Tudi ne gre za izražanje želja, da bi se še kaj naredilo, ampak je treba dati obljubo, da se bomo še naprej borili za enakopravnost in svobodo.

Karkoli lahko danes govorijo desničarji, častilci domačih izdajalcev in fašistov, ki obvladujejo množične medije, vendar nikoli ne bodo mogli zakriti, da so vso zgodovino prav oni zatirali ženske in si jih lastili kot osebno lastnino. Ženske so dobile nekaj pravic šele po prvi svetovni vojni, pa ne samo zato, ker so se izkazale kot delavke, kot to razlagajo nekateri novinarji in celo zgodovinarji, ampak ker so njihovi gospodarji opazili, da so postale zelo dojemljive za ideje marksistov in oktobrske revolucije. Spomnite se Rose Luxemburg in njenih tovarišic. Ostale pravice so si same izborile med drugo svetovno vojno, kot enakopravne z enakopravnimi borci proti fašizmu.

Obisk prijateljev iz Italije

 Koper, 5. 3. 2019

Naše združenje je danes obiskala delegacija tovarišev protifašistov in prijateljev ANPI - VZPI iz sosednje dežele Furlanije Julijske krajine v kateri so bili Dino Spangero, Fabio Vallon in Elio Nadalutti. Tudi njih je namreč zadnje dogajanje v Italiji ob Dnevu spomina presenetilo in razjezilo, zlasti pa nastopi njihovih državnikov v Bazovici. Poudarili so, da to, kar so govorili ni samo potvarjanje zgodovine in oživljanje fašizma, ampak tudi napad na dobrososedske odnose med obema narodoma in celo na vrednote Evropske unije, ki je zrasla na vrednotah protifašizma. Zato smo se dogovorili za okrepitev stikov in skorajšnje skupno srečanje tudi s tovariši iz hrvaške Istre. Javnost bo treba tudi bolje seznaniti z našim skupnim bojem proti fašizmu in s skupnim poročilom slovenskih in italijanskih zgodovinarjev.

 

SLOVENSKO-ITALIJANSKI ODNOSI 1880-1956

RELAZIONI ITALO-SLOVENE 1880-1956


Programsko volilne konference krajevnih organizacij ZB

 

Pred letno programsko volilno konferenco našega združenja potekajo konference tudi po lokalnih organizacijah. Kot primer navajamo krajevno skupnost Žusterna z dne 21.2.2019. V tej organizaciji so bili zelo delavni, do sedaj jo je vodi Boris Kralj, sedaj pa jo je prevzel prenovljen odbor pod vodstvom Irene Faganel. Iz te konference, ki je bila po tradiciji tudi zelo prijetno druženje, velja izpostaviti nagovor Borisa Kralja, ki ga v prilogi objavljamo v celoti, saj gre za zelo tehtno analizo sedanjih razmer in časa, posebej zadnjega dogajanja ob t.i. pazniku spomina v Bazovici.

»Ne smemo se več slepiti s priložnostnimi frazami o prijateljstvu in dobrososedskih odnosih. V Italiji imamo sicer vrsto prijateljev, a so v manjšini in pod hudim pritiskom. Stališča italijanske države glede odnosov s Slovenijo so vsebovana v nastopih najvišjih italijanskih predstavnikov ob letošnjem 10. februarju, predsednika republike Mattarelle, podpredsednika vlade in notranjega ministra Salvinija, tržaškega župana Dipiazze. Iz vseh teh nastopov, v katerih je mrgolelo potvarjanj zgodovine in laži, je velo odkrito sovraštvo.«

Tu objavljamo Borisov govor v celoti

 

 Dan spomina kot oživljanje fašizma

Letošnje praznovanje Dneva spomina pri naših sosedih je preseglo vse meje potvarjanja zgodovine, dobrososedskega odnosa in celo načrtnega oživljanja fašizma. V to se je ponovno vključil sam vrh italijanske države in njihova RTV hiša.

To kar je njihov predsednik Sergio Mattarella dejal, da je šlo za etnično čiščenje je velika laž, laž, ki jo že dolgo ponavljajo, tako da se je za Italijane in celo marsikoga po svetu, celo pri nas, že spremenila v resnico. Vendar dejstvo je, da je bilo po padcu fašizma in nato po vojni pobitih v Italiji več deset tisoč fašistov, nekateri trdijo, da tudi več kot sto tisoč, saj je je med našimi starejšimi še živa pripoved vračajočih se naših vojakov, ki so govorili, da je po severni Italiji imela vsaka murva obešenega kakšnega fašista. Tam jih niso obešali Titovi partizani, da bi to počeli samo zaradi etničnega čiščenja.

Njihov minister za notranje zadeve Matteo Salvini, ki je prišel na lažno fojbo pri Bazovici spodbujat fašistične laži in nove apetite, bi se najprej moral vprašati, kaj so nekdanji odrgni italijanskega ministrstva za notranje zadeve počeli z našimi ljudmi že pred in med vojno, najprej z bazoviškimi junaki, ki so bili ustreljeni kakšen kilometer proč prav od tega mavzoleja laži. Nato bi moral pobrskati po dokumentih arhivov in priznati, da so prav v to fojbo ali točneje opuščeni rudnik, prav njihovi rablji, ki so imeli plače od fašistične salojske republike, metali slovenske protifašiste in da je tu notri nato ob koncu vojne končal samo en Italijan in to Collotijev pomočnik Fabiani, torej uslužbenec takratnega italijanskega notranjega ministrstva, vojni zločinec Fabiani. To je bil strokovnjak za mučenje in posiljevanje, ki ga domačini po obsodbi na smrt in streljanju, niso hoteli pokopati, ampak so ga skupaj z trupli Nemcev in konjev, ki so jih ob begu pobila angleška letala, vrgli v to jamo.

Vrhunec pa je bilo mussolinijevsko vzklikanje predsednika evropskega parlamenta Antonia Tajanija, da naj živita italijanska Istra in italijanska Dalmacija. To je že obujanje ozemeljskih pretenzij, to je nadaljevanje politike iredentizma in fašizma.

Zaradi tega so naši evropski poslanci takoj zahtevali odstop Tajanija, vendar pri tem so vztrajali samo predstavniki levice, njihovi številčnejši desni kolegi pa so jih tudi tokrat kmalu izdali, saj so se zadovoljili z opravičilom. Prav tako se je z opravičilom zadovoljil tudi naš zunanji minister Cerar. Naša politika tokraj je tokrat za razliko od prejšnjih let vendarle nekoliko bolj enotno odgovorila, tudi predsednika Pahor in Šarec, in celo zmerna desnica. Sta pa to za svojo proti komunistično gonjo ponovno izkoristila dva največja častilca domačega izdajalstva Janša in Grims, ki sta se celo naslonila na najbolj ogabno obliko manipuliranja z lažmi o partizanskem pobijanju otrok.

Z mojimi kolegi novinarji, da gre tokrat za predvolilni izpad italijanske politike, pa sploh ne soglašam. Gre za načrtno in dolgo časa načrtovano usmerjanje Italije v desno. Na to so se pripravljali že vsaj dve ali tri leta, kar dokazuje, da je italijanska državna RTV RAI za letošnjo propagando posnela novi celovečerni film Rdeča Istra ali Rdeča zemlja, ki po manipulaciji čustev in laži celo prekaša njen stari Srce v breznu. Čez nekaj mesecev pa bo premiera tretjega filma. Dokaz, da so to načrtovali, tudi Tajani, je otvoritev posebne razstave o fojbah v prostorih EU v Bruslju.

Da si je Italija kot država ali njena desna politika to upala, je seveda glavni vzrok prav pri nas, v naši slovenski politiki, ki je z državnimi častmi pokopavala prekopane kosti naših domačih vojnih zločincev, celo najhujših ustaških zločincev na svetu, jih zasipala s cvetjem in venci, razglašala za žrtve komunizma in za narodne junake. Kako ne bi njihovi mediji skrunili fotografij od fašistov pobitih Slovencev, če pa so tudi naši kot simbola Barbara rova kazali fotografije ženskih kit, ki so jih svojim žrtvam odrezali krvniki iz Jesenovca, in jih nosili na begu s sabo, da bi jih prodali na Dunaju.

Ne verjemite jim, gre za načrtno oživljanje fašizma. Spomnite se tudi na odpiranje sedežev nove fašistične organizacije CasaPound prav tu ob meji, med našimi zamejskimi Slovenci.

In nikar ne sprejemajte njihovih vabil na klanjaje pred spomeniki, niti bazoviškim. Če hočete kaj narediti, zahtevajte konec te propagande, priznanje resnice in predvsem dvojezične napise, pravico do javne rabe slovenščine ter ostale pavice naših ljudi, ki so ostali v Italiji, take kot jih pri nas ima italijanska manjšina. Ne nasedajte njihovi lažnivi politiki.

Miloš Ivančič

Kaj je v resnici v takoimenovani Foibi di Bazzoviza in kdo je edini Italijan, ki so naši ljudje vrgli v ta rudnik, si preberite v tej knjigi.

 

Potvarjanje zgodovine in občinskega statuta

Kot smo že pisali na naši FB strani, smo v internetnih straneh La voce.hr lahko prebrali primer novega potvarjanja zgodovine, tokrat spreminjanje napadalcev Marezig v žrtve. To namreč trdi nova krajanka Plavij Valentina Petaros Jaromela v svoji novi knjigi, ki so ji na tržaškem sedežu Lege nazionale posvetili posebno pozornost. Predstavili so jo kot »svojo Valentino«. To potvarjanje zgodovine je v krajevni skupnosti Škofije, zlasti naši krajevni borčevski organizaciji, sprožilo veliko razburjanja. Najbolje nam ga je v pismu opisala nekdanja ravnateljica tamkajšnje šole Vera Vezovnik. Pismo objavljamo v celoti, saj se drugi del nanaša na prav tako pomembno vprašanje spreminjanja meja dvojezičnega območja.

RESNICA IN RESNIČNOST

Gospa Valentina Petaros Jaromela, diplomirana arhivistka in raziskovalka, razkriva italijanski javnosti novo resnico o marežganskem uporu. Desetletno raziskovanje po arhivih, pri čemer je zanjo, kot navaja, pomembna vsaka listina, jo zavezuje resnici. V spopadu Marežganov s škvadristi ob volitvah 15. maja leta 1921, piše gospa, so bili žrtvovani nič krivi mladeniči, ki niso bili fašisti. Ne pove pa, kdo in zakaj jih je poslal v Marezige, zakaj so bili oboroženi, zakaj so streljali, zakaj so vrgli bombo med ljudi, ki na srečo ni zahtevala žrtev. Če bi (bo!) gospa raziskovalka prebrala tudi kakšno staro knjigo iz arhivov ali pa, ki jo je izdalo naše združenje (priporočam Prvi protifašistični upori leta 1921, ali pa vsaj Fašizem za Butalce), bi (bo) spoznala popolnejšo resnico, npr., da so prav koprski fašisti že dan prej v Črnem Kalu ustrelili enega od vaščanov, njihovi kamerati iz Milj pa so istega 15. maja napadli vasi v Osapski dolini. Potem, ko so ob pomoči vojske prišli čez barikade so ustrelili Andreja Žerjula, ranili župnika Franca Malalana in nato še do smrti pretepli Andreja Vodopivca. Pa še jim ni bilo dovolj, požgali so celo del vasi Mačkolje … Zato tudi dogodki v Marezigah niso bili zgolj slušaj pretep mladeničev, ampak del načrtnega napada na naše svobodomiselne narodnjake.

Pred nekaj leti se je gospa z družino priselila na Plavje in v mandatu 2014-2018 je bila članica sveta KS Škofije. Tudi v novem mandatu (2018-2022) nadaljuje delo v svetu. Ni pa jasno, po katerem pravilu kot Plavčanka lahko zastopa dvojezični Valmarin (zaselek pod Spodnjimi Škofijami), s katerim nima nič skupnega in nobenega sodelovanja.

Ko smo mislili, da je o dvojezičnosti v Mestni občini Koper /MOK) že vse dorečeno, da so bistvena vprašanja zakonsko urejena in spoštovana, je pred štirimi leti v KS Škofije razumevanje dvojezičnosti nenadoma postalo velik problem, ki je vznemiril del domače javnosti. V KS Škofije smo z vidika narodnosti in jezika zelo pisan sestav prebivalcev, vendar so vse vasi in zaselki od vseh časov in po veljavni zakonodaji enojezični – slovenski, tako Plavje, Tinjan, Škofije, Elerji in vsi zaselki, le Valmarin ima priznan status dvojezičnosti. Sporazumevalni jezik ni bil nikoli vprašljiv. Na sejah in drugih dogodkih se je samoumevno govorilo le v slovenščini.

Pred štirimi leti se je na eni izmed prvih sej sveta prvič zgodil »incident«, ker sta dva svetnika protestirala zaradi rabe italijanščine. O tem »incidentu« so se razpisali v reškem La Voce, Primorskih novicah, celo znani italijanski list Il Piccolo je objavil vest o kratenju pravic italijanski manjšini. Zaradi vsega tega je bil 10. maja 2015 v KS organiziran širši posvet, za krajane bolj »informativen«, na katerem je g. poslanec Battelli razlagal, da je vsa koprska občina dvojezična, še več – vsa Istra. Temu smo nekateri od prisotnih oporekali in se zavzeli za dosledno spoštovanje dvojezičnost v okoljih, kjer živi avtohtona italijanska manjšina. Javna raba katerega koli jezika pa je povsem svobodna, odvisna od medsebojnega razumevanja in potreb oseb, ki se srečujejo in pogovarjajo. Novobobni krajani italijanske narodnosti ali italijanski državljani, ki so se naselili v KS Škofije, nimajo statusa avtohtonosti in Škofije ne glede na njihovo število statusno niso dvojezične.

Gospa Valentina P. Jaromela je izobražena in gotovo pozna zakone, ve tudi, kje se uporabljajo dvojezična imena krajev in kako se lahko demokratično uveljavlja dvojezičnost. Vendar se spreneveda in pri komuniciranju s krajevno skupnostjo (in še s kom) provokativno zapisuje kraj Škofije kot SCOFFIE, za naslov svojega bivališča na Plavjah pa uporablja VIA PLAVIA DI MONTEDORO.

V novem mandatu (2018-2022) ga. svetnica nadaljuje s svojo »vizijo« po uveljavljanju dvojezičnosti v celotni KS. Njen štiriletni program (v njem ni niti besedice o Valmarinu) je predstavljen le v italijanskem jeziku, čeprav ji slovenščina ni tuja. Morda pričakuje, da so (smo) jo vsi dolžni razumeti. Namen takega delovanja je jasen. Saj v resnici nismo butalci ; poleg svoje materinščine mnogi spoštujemo tudi italijanski jezik. Od raziskovalcev preteklosti pa pričakujemo predvsem zgodovinsko resnico.

Vera Vezovnik

 Danilo Petrinja Primož kot borec in graditelj

Koper, 12.12.2018

Kot smo obljubili pri postavitvi spomenika borcu in graditelju Luke Danilu Petrinji v koprski aleji junakov, smo v teh zimskih dneh pripravili tudi okroglo mizo o njegovemu boju in delu. O njem so pripovedovali kustosinja piranskega pomorskega muzeja dr. Nadja Terčon, predsednik našega združenja Marjan Križman, novinar in publicist Miloš Ivančič s sogovornikom Danilom Ivančičem in njegov nekdanji sodelavec iz Luke Koper Viktor Udovič.
Danilo Petrinja, ki izhaja iz uporne primorske družine iz Petrinj, je bil eden izmed najbolj korajžnih partizanov. Neke noči je njegova enota zajela cel štab nemške vojske, ki se je zabaval na Škofijah, zajel je tudi delegacijo domobrancev, ki je prišla na tržaško in v Istro ustanavljat domobranske enote, in pri belem dnevu s sedmimi borci upadel v izredno dobro zastraženi Koper in osvobodil politične jetnike iz tamkajšnjih zaporov. Po vojni se je lotil elektrifikacije našega podeželja, vodovodov in gradnje bolnišnic nato pa izgradnje Luke Koper in njene povezave z železniškim omrežjem. To mu je uspelo v rekordnem času in z zavidanja vrednimi delavnimi uspehi.

Zveza borcev obsoja sovražni govor in podpira prizadevanja predsednika vlade!

ZZB NOB Slovenije je nevladna organizacija civilne družbe, katere poslanstvo je negovanje vrednot in tradicije narodnoosvobodilnega boja. V zadnjem obdobju je naša organizacija s sovražnim govorom napadena praktično na dnevni ravni s strani političnih medijev. To so mediji, ki ne upoštevajo moralnih vrednot, temveč služijo zgolj propagandnim koristim nekaterih političnih struj. Takšna dejanja se podkrepijo tudi z uničevanjem spomenikov in drugih znamenj NOB ter rušijo temelje nastanka naše države, zlasti pa v javnost vnašajo nestrpnost in nedemokratičnost.

Takšnim ravnanjem Zveza borcev nasprotuje. Zato podpiramo poziv predsednika vlade Marjana Šarca državnim podjetjem, o prenehanju oglaševanja v medijih, ki trosijo sovražni govor! To razumemo kot namero vlade, da se sovražni govor prepove tudi na zakonodajni in dejanski ravni.

 dr. Tit Turnšek, predsednik

Skupni spomin na bitko pri Kučibregu 

Hrvoji, Kučibreg, 4.11.2018

Tudi letos smo počastili spomin na padle v skupni bitki slovenskih, hrvaških in italijanskih partizanov proti nemški okupacijski vojski. Tu se je letos zbralo skoraj tisoč ljudi iz treh držav. Z naše strani je čez odprto mejo prišlo več sto obiskovalcev z avtobusi in avtomobili, pa tudi organiziranim pohodom, ki so najprej počastili množični grob padlih na hrvojskem pokopališču.

Oglejte si video reportažo Delgija Jermana

Ustavimo fašizem

Fašizem je zgubil drugo svetovno vojno, a ni bil pokončan. Pri življenju so ga pustili prav tisti, ki so ga razvili, da bi lažje vladali celemu svetu. Danes se ponovno kaže v raznih mutiranih oblikah, prilagojenih novim razmeram. To sem opisal v knjigi Fašizem za Butalce, ki jo je izdalo naše združenje. Ena iz med teh oblik je italijanska organizacija CasaPound, ki se skriva za imenom ameriškega pesnika, častilca vojn. Ti so očitno ugotovili da sta Trst in Gorica odlični izhodiščni točki za ponovni razmah sovraštva do Slovanov. Za to skrbi tudi uradna italijanska politika, ki je sprejela zakon o spominu na fojbe in eksodus, torej na posledice njihove fašizma, ne pa vzrok. Za njihovo geslo Riprendiamoci tuto (vzemimo si vse nazaj), pa je posledično kriva naša politika, ki prav tako oživlja naš stari slovenski hlapčevski fašizem in kolaboracionizem in razprodaja tujcem vse kar je bilo zgrajeno v času socialistične Jugoslavije. To se da razbrati celo iz odziva predsednika RS Boruta Pahorja, ki je ta napad na našo državo izkoristil za politično primerjanje diktatur, ne pa za obsodbo novega fašizma.

Je pa na srečo temu odgovorila vsaj zbrana množica protifašistov v Trstu. Kot je razvidno iz spodnje fotografije, so prve »bojne vrste« okrepili prav priseljenci. Zato se jih torej desnica boji, zlasti ker so za njimi rdeče zastave s srpom in kladivom. Trst torej ni več trdnjava italijanskega fašističnega ekspanzionizma, vsa Primorska pa ostaja še naprej močna trdna barikada pred njihovimi željami po ponovnem osvajanju in pobijanju.

Miloš Ivančič

 

Obletnica partizanskega mornariškega odreda Koper

Lopar, 14. okt. 2018

Tudi letos smo v Loparju počastili spomin na ustanovitev prvega slovenskega partizanskega mornariškega odreda leta 1944, ki je je v času NOB pomagal osvoboditi slovensko morje, in prav po njegovi zaslugi imamo danes Slovenci vsaj košček svojega morja. V Loparju so pripravili prav lepo prireditev, na kateri so bili tudi predstavniki sedanje slovenske vojne mornarice.

Udeležence sta pozdravila predstavnik Loparja Elvin Marsič in predsednik našega združenja Marijan Križman, ki je dejal, da je prepir o zaslugah za narod je nesmiseln. Zasluge za narod pripadajo narodu. To je njegov govor.

Slavnostni govornik je bil dr. Tit Turnšek, ki je povezal takratni in sedanji čas. To si preberite ves njegov govor. V kulturnem programu pa so nastopali učenci tamkajšnje osnovne šole, mladinci, domači pevski zbor, godba iz sosednjih Marezig in Drago Mislej - Mef.
Pripravili smo tudi tradicionalni pohod, ki so se ga udeležili tudi Prireditve se je udeležila tudi delegacija iz prijateljskega hrvaškega Loparja.

Videoreportaža Delgija Jermana

To pa so fotografije s prireditve v Loparju

75 letnica Istrskega odreda

V Gračišču, v osrčju Slovenske Istre, smo danes proslavili 75 letnico Istrskega odreda, ki je nastal iz enot, ki so preživele veliko oktobrsko ofenzivo.
Tamkajšnja osnovna šola, ki ponosno nosi ime te partizanke enote, je pripravila čudovito proslavo z zelo bogatim programom, iz katerega je lepo izstopala zaigrana ponazoritev partizanske šole. Prireditve so se udeležili tudi štirje še živeči borci, v imenu katerih je vse pozdravil Jože Furlan, ki je pred tem s soborcem Dušanom Puhom tudi učencem pripovedoval, zakaj so se borili in kako je bilo v partizanih (Več o istrskem odredu), Lojze Maslo pa je prenesel pozdrave tovarišev iz Ljubljane.
V imenu občinskega našega združenja je borce in vse ostale, ki ohranjajo vrednote na partizanski boj, zlasti domačo šolo pozdravil Miloš Ivančič, ki je o tistih ki ohranjamo vrednote NOB in onih, ki jih danes rušijo dejal: "Mi smo lahko ponosni na naše očete in mame, dedke in babice, na naše herojske prednike, oni pa ne morejo biti in nikoli ne bodo mogli biti ponosni na narodne izdajalce. Narod, če hoče obstati, se ne more hvaliti s kolaboracionisti, slabiči, strahopetci in izdajalci. Bodite ponosni tudi vi na vaše prednike in naj vas ne bo strah tega pokazati, saj tudi njih tudi v najbolj strašnih vojnih razmerah ni bilo strah. Spomnite se tudi naših starih domoljubov, ki so nekoč ustanavljali slovenske pevske zbore, prirejali tabore kot leta 1870 v sosednjem Kubedu, če ne bi bilo njih in nato partizanov z rdečo zvezdo, to Gračišče danes ne bi bilo Slovensko." Čestital je tako borcem, kot tudi šoli, ki ohranja ime Istrskega odreda. (ves govor M. Ivančiča)
Slavnostna govornica je bila ravnateljica osnovne šole Vanja Košpenda, ki je v uvodu izpostavila odnos do zgodovine »Človek ustvarja zgodovino, vendar preteklosti ne more spremeniti, ne sme je niti pozabiti! Zapisano je veliko dejstev, opisanih je mnogo dogodkov, omenjenih je mnogo ljudi, a se zgodovina dogaja tudi v zgodbah posameznikov. In te zgodbe so pomemben del naše kulturne dediščine. Zgodovinska dejstva bomo spoštovali, negovali ter izročali v dar in hrambo prihodnjim rodovom, da bodo lahko zgodovinske dogodke razumeli v kontekstu časa. Zavzeto in odgovorno bomo pristopali k ohranjanju spomina in prenašanju izročila ter tako poskrbeli, da narodnoosvobodilni boj v Istri ne bo nikoli pozabljen.« (ves govor V. Košpende)
Več fotografij si lahko ogledate na povezavi na FB stran Slovenski utrip

Spomin na nemško požigalsko ofenzivo oktobra leta 1943

Prva letošnja spominska prireditev na to ofenzivo je bila že 29. septembra v Svetemu Antonu, kjer so poleg slovesnosti pripravili tudi pohod po spominskih poteh ob obeležjih dogodkov med NOB. Slavnostni govornik je bil poslanec Matej T. Vatovec, ki je najprej orisal takratno ofenzivo, ki jo je osebno zahteval sam Hitler, da bi po razpadu fašistične Italije in splošni vstaji primorskega ljudstva preprečil izkrcanje zaveznikov v Istri.
"V noči s prvega na drugi oktober so po načrtu Rommelovega štaba poslali s kraške planote 50.000 vojakov s sto petdesetimi oklepniki. Prvi del nemške vojske je prodiral ob obali, drugi pa je bil usmerjen na Buzet. Neizurjene in komaj oblikovane partizanske enote niso mogle zaustaviti nemških tankov. Najprej so se jim postavile po robu na prehodu čez Osapsko reko pri Orehu in nato med Rabujezom, Plavjami, Škofijami in Korošci. Bataljon Tržaške brigade sestavljen iz italijanskih in slovenskih delavcev je pod vodstvom Maria Tula iz Mačkolj miniral most in uničili nemško oklepno vozilo. Po večurnem boju je padlo 24 borcev Tržaške brigade, 9 je bilo ranjenih, 16 pa zajetih.
Nemška vojska je skupaj s fašisti pobijala in požigala. Že zjutraj so zagorele Mačkolje, Tinjan, Stepani, Bertoki in Črni kal. V Dekanih so pobili ranjence v začasni bolnišnici in 9 domačinov. Streljali so tudi na pastirje na paši, na starce, na ženske in otroke, v plamene so metali celo žive ljudi. Na Lipniku so zajeli in postrelili deset Mačkoljanov, ki so se napotili v partizanske vrste. Padlo je veliko borcev tistega dne ustanovljene slovenske Istrske brigade, pa tudi veliko slovenskih borcev, ki so bili vključeni v drugo hrvaško istrsko brigado. Nemška vojska je pobijala po naših krajih, pokol pa se je nadaljeval tudi naslednjega dne, tretjega oktobra. Drugega in tretjega oktobra 1943 so Nemci in oddelki italijanskih fašistov v slovenski Istri postrelili več kot 200 prebivalcev in požgali 55 naselij, nato pa so zasedli vso Istro in skupno pobili več kot 2.000 ljudi."

30 septembra so pod spomenikom 62 žrtvam fašizma in nacizma pripravili zelo lepo in bogato slovesnost v krajevni skupnosti Pobegi - Čežarji. Slavnostni govornik dr. Martin Premk je takoj v uvodu spomnil, da je to ofenzivo po nalogu Hitlerja vodil prav zloglasni maršal Rommel, ki je vojakom naročil, da vse vprek pobijajo in požigajo. Danes nekateri ne častijo samo domačih izdajalcev in kolaboracionistov, ampak celo tega vojnega zločinca, češ da je v prvi svetovni vojni branil slovensko ozemlje. Ob koncu pa je politike zelo jasno pozval, da naj nehajo potvarjati zgodovino za svoje osebne ali strankarske koristi in iskanje resnice prepustijo zgodovinarjem.
V izredno bogati in lepi prireditvi, ki jo je zasnovala Dragica Lipovšek, so nastopili domači šolarji pod vodstvom Aleksandra Maska, solist Vladislav Korošec, Obalni komorni orkester pod vodstvom Patrika Grebla, več mladih solistov in plesalcev. Prireditev sta že devetnajsto leto zapored vodila Irena Pogačnik in Patrik Greblo, ki sta za svoje vsestransko sodelovanje v krajevni skupnosti prejela tudi posebni priznanji.

5. oktobra sta bili še dve prireditvi, najprej v krajevni skupnosti Bertoki, nato največja v Dekanih. Tudi tu so sodelovali učenci tamkajšnje šole, p tudi Lovski pevski zbor Dekani in skupina Semikanta. Slavnostni govornik je bil Miloš Ivančič, ki je med drugim tudi dejal: »Tu pri nas niso pobijali in hiše niso gorele zaradi izdajstev, ampak zaradi sovraštva tujcev. Pa ne temnopoltih migrantov, proti katerim nas danes ščuvajo novi fašisti, ampak tistih belih arijskih nadljudi, ki so se hvalili s svojo čisto raso in dvatisočletno kulturo. Primorci nismo imeli domačih izdajalcev. Tisti zelo redki, pod enim procentom prebivalstva, so že prej že prej postali Italijani in nato so to potrdili z vstopom v fašistično stranko. Istrani smo tako kot vsi Primorci ostali presejani domoljubi. Presejani na finem situ domoljubja in morale. Nas pred zgodovino nima kaj biti sram, mi nimamo razloga za njeno spreminjanje, mi nimamo kaj skrivati, se sramovati klaboracije in izdajstev. Mi smo Istrijani in Primorci, in to tistim, ki nas poznajo, pove vse.« (Ves govor M. Ivančiča)

V Dekanih so se kot vsako leto poklonili žrtvam poboja tudi z posebno mašo, ki jo je daroval tamkajšnji župnik g. Bogdan Berce, pa tudi skupnim obiskom na grobišču.

6. oktobra so pripravili komemorativno slovesnost tudi v Černotičah, kjer je bil slavnostni govornik borec istrskega odreda Jože Furlan. Tu je njegov govor.

OGLEJ SI FOTOGRAFIJE

 Primorska za-vedno

Komen, 15.9.2018

Primorci in vsi naši prijatelji smo s ponosom proslavili naš praznik, ki seveda ni samo naš. Saj brez Primorske tudi današnje Slovenije ne bi bilo.

Tu si lahko pogledate posnetek neposrednega prenosa proslave na nacionalni televiziji.

To pa je govor tokratnega slavnostnega govornika Dušana Jelinčiča.

Poročilo tržaške televizije s prireditve na predvečer praznika in predstavitve knjige M. Ivančiča Primorska dežela.

Bazovica 2018

Vsakoletne svečanosti v spomin na štiri ustreljene junake, ki jih je leta 1930 fašistično posebno sodišče obsodilo na smrt (usmrtili so jih 6. septembra) se je udeležilo lepo število obiskovalcev. Uvodni aplavz je bil namenjen prihodu udeležencev tradicionalnega spominskega planinskega pohoda, ki ga organizira planinski odsek ŠZ Sloga. Sledili sta glasbena in plesna točka v režiji TPPZ Pinko Tomažič, godbenega društva Prosek in plesalke Daše Grgič. Uvodnemu pozdravu Milana Pahorja, predsednika organizacijskega odbora proslave, je sledilo polaganje vencev raznih organizacij in društev. Pred mikrofone sta nato stopila slavnostna govornika, predsednik tržaškega novinarskega krožka Pierluigi Sabatti in senatorka Tatjana Rojc (oba govora si lahko preberete v priponki ob članku na naši spletni strani). Oba sta poudarila pomen protifašističnih vrednot, idealov svobode, miru in ohranjanja zgodovinskega spomina, počastila sta bazoviške žrtve, ki so darovale svoje življenje za boj proti fašizmu, in opozorila na vse bolj rastočo in zaskrbljujočo nestrpnost do drugega v sedanji družbi.

Tekst iz Primorskega dnevnika http://www.primorski.eu/stories/alpejadran/290327_iz_bazovice_poziv_evropi/#.W5YTXlTiiUk

Izjava za javnost

Zveza borcev odločno obsoja formiranje paravojaških enot!

 Zveza združenj borcev za vrednote narodno osvobodilnega boja Slovenije (v nadaljnjem tekstu ZZB) najostreje obsoja kakršno koli nastajanje paravojaških enot ali strankarskih milic. Že dolgo opozarjamo na paravojaške enote, ki so nastale znotraj Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO), katerega predsednik je nekdanji minister Janševe vlade Aleš Hojs, generalni sekretar pa viden član SDS dr. Božo Predalič.

Zaskrbljujoče je zlasti to, da se te enote urijo na streliščih Slovenske vojske, ki bi morala biti apolitična. Na to že nekaj časa opozarjamo, ne samo v ZZB, pač pa tudi druge veteranske organizacije združene v KoDVOS-u. Na pojav paravojaških struktur v Sloveniji smo opozorili tudi predsednika republike Boruta Pahorja, ki se je na naša opozorila odzval z molkom.

Ob postroju Janševe Manevrske strukture v Kočevski reki je pokojni dr. France Bučar ugotavljal: »Spodnaša se avtoriteta države, avtoriteta sodišča, ustanavlja se strankarska vojska. Žalibog, ampak natančno tako se je začelo v nacistični Nemčiji«.

ZZB ostro obsoja tudi nastanek t.i. Šiškove »Štajerske varde«. Zato pričakujemo, da bodo organi pregona in pravosodja ukrepali v skladu z obstoječo zakonodajo. Na poslance Državnega zbora in politične stranke pa naslavljamo apel, da se uredi in zaostri zakonodaja, ki bo preprečila kakršno koli nastajanje združb, ki bi vodile, pod takšnim ali drugačnim izgovorom, v paralelne oborožene strukture. Samo policija in Slovenska vojska imata pravico in dolžnost zagotavljati varnost in mir v državi.

Poslanec SDS Branko Grims je na včerajšnjem odboru Državnega zbora zavajal javnost s tem, ko je trdil, da je ZZB povezana s Šiškovimi paravojaškimi enotami. Zato pojasnjujemo sledeče: Vilko Brus je sicer član ZZB, ni pa član nobenega od organov naše organizacije, niti na lokalni, kaj šele na državni ravni. ZZB ima čez 40.000 članov in je nestrankarska organizacija. Člani ZZB so člani ali podporniki različnih političnih strank. ZZB pa kot organizacija civilne družbe ne podpira nobene stranke ali kandidata, prav tako pa tudi ne preprečuje, da se posamezni člani ne opredeljujejo po svoji vesti, prepričanju in vrednotah. Sicer pa imamo vse veteranske organizacije združene v KoDVOS enotno stališče do problematike paravojaških skupin.

Glede primerjav ”Štajerske varde” s partizanskimi in veteranskimi enotami menimo, da gre za popolnoma različne stvari, saj gre pri partizanskih organizacijah za obujanje spomina na vrednote NOB. Vse spominske partizanske čete so ustanovljene kot društvo in registrirane pri pristojnem državnem organu. Njihov namen pa je negovati spomin na obdobje NOB in nikakor ne podpihovati sovraštvo med ljudmi.

Tit Turnšek

Predsednik ZZB NOB Slovenije

 NA VRH

 

Protestni shod proti javni televiziji

Koper, 2. 8.2018

 

To pa je še nekaj fotografij.

 

ŠIRJENJE LAŽI, POTVARJANJE ZGODOVINE IN RAZDVAJANJE NARODA NISO SVOBODA GOVORA IN TISKA ampak Geobbelesova metoda širjenja fašizma.

Komentar Miloša Ivančiča:

Svoboda govora in tiska je temelj demokracije. V tej obliki, kot jo poznamo danes, sta pridobitev meščanske revolucije pod gesli svoboda, bratstvo, enakost, ki pa se je končala s pobojem več deset tisoč pariških komunardov, to je socialistov in komunistov. Temeljni dokument svobode govora in tiska je Areopagitica Johna Miltona iz leta 1644, nato pa ameriška ustava, ki je celo pisana na temeljih naše slovanske posredne delegatske demokracije brezrazredne družbe. Prvo pravo svobodo tiska so si dejansko izborili prav ameriški novinarji, vendar njihova današnja je le farsa nekdanje, saj je v službi kapitala.

Fašizem, ki naj bi zaustavil vse svobodomiselnosti je namesto svobode govora in tiska razvil nacionalistični ali rasistični populizem.Ta se je z hladno vojno ohranil in se danes ponovno razvil z neoliberalizmom.

Svoboda javne besede ne more biti prilaščanje medijev, kar je počel Mussolini, tudi ne širjenje laži na račun političnih nasprotnikov, kar je uvajal Hitler. Zato je od svojih novinarjev zahteval velike laži, take da ljudje še pomislili ne bodo, da niso možne, ali pa če bodo bo nekaj laži vendarle še ostalo, Vse skupaj je dodelal njegov minister Goebbeles, katerega bistvo je ponavljanje laži do svetopisemske resnice "in beseda je meso postala".

Svoboda javnega obveščanja ne more temeljiti na drugi plati medalje, če je druga plat laž. Ne more biti uravnoteženo poročanje o resnici in laži.

Svoboda javne besede pa sploh ne pomeni, da lahko neka nacionalna TV širi laži in jih po Geobbelesovi teoriji ponavlja ter spreminja v resnico, izkrivlja zgodovino in še huje: ščuva ljudi med seboj, radikalizira skrajneže in razdvaja narod. Pravica do javne besede, ni pravica do širjenja laži in nestrpnosti.

Svoboda laganja je populizem fašizma, njegovi avtorji so Mussolini, ki si je popolnoma prilastil medije in zastonj delil radijske sprejemnike, Hitler s teorijo velikih laži.

Širjenje laži, potvarjanje zgodovine in ščuvanje so fašizem. Če pa zraven dodamo še razdvajanje naroda, potem je to kolaborantski fašizem, katerega cilj je, da se enotnost tega naroda ponovno zruši, da se njegovo bogastvo proda tujcem, in seveda, da tisti, ki to izvajajo dobijo provizije in svoj oblastniški fevd.

Zakaj pa se na RTV to dogaja?

1. Zaradi skrajnih oblik pritiska desnice na RTV in njihove novinarje, zlasti Janševe in Peterletove.

2. Zaradi nesposobnosti takozvane politične levice, da bi uravnotežila razmere in branila profesionalno novinarstvo.

3. Zaradi psevdolevičarskih politikov in novinarjev, ki imajo skupnega z novinarstvom prav toliko, kot ga je imel nekoč Mussolini kot glavni urednik in komentator glasila italijanskih socialistov.

4. Zaradi nedodelanega in nejasnega demosovega zakona o tisku in Grimsovega zmazka - zakona o RTV. Zaradi popolnoma nestrokovnega delovanja programskega sveta RTV, zlasti njegove kadrovske politike, ki je postavljalo na čelo te institucije politikantske profesorje, kulturnike in celo tehnike ter propagandiste.

5. Zaradi oblastniških želja in pokvarjenosti nekaterih šefov, ritolizništva nekaterih novinarjev in nojevskega potiskanja glave v pesek večine zaposlenih.

6. Zaradi prevelikega vpliva nekaterih tako imenovanih rtv-jevcev, tehnikov in drugih servisnih poklicev, ki sploh ne vedo, kaj je novinarstvo, a se imajo za zelo pametne.

To kar počne programska politika televizije z njenim bivšim direktorjem Možino je po mojemu osebnemu mnenju novinarja in književnika samo nova prilagojena oblika prej omenjenih idejnih velikanov mračnajške zgodovine.

Jani zavod, torej tudi RTV, mora delovati v interesu njene javnosti, to je državljanov republike Slovenije, nikakor pa ne vodilne stranke, še manj pa najbolj nasilne. Sploh pa ne s ciljem zavajanja z lažmi, ščuvanjem in delitvijo naroda. Za to je kar se dogaja je odgovorno vodstvo, s programskim svetom na čelu, konkretno pa generalni direktor in direktorji, odgovorni uredniki in seveda popolnoma vsi novinarji.

Nova knjiga: Fašizem za Butalce

Koper, 31.5.2018

Ob koncu meseca pomladi, upora, boja, zmage in osvoboditve smo v počastitev vseh praznikov našega ponosa predstavili novo knjigo člana našega odbora, novinarja in književnika Miloša Ivančiča z zanimivim naslovom FAŠIZEM ZA BUTALCE. Avtorju so pomagale Dragica Lipovšek, lektorica Vesna Tomc Lamut in igralka Jerica Mrzel. Miloš trdi, da je fašizem še vedno živ, z drugo svetovno vojno so bile potolčene le njegove armade, sam pa je poniknil v črne globine duš pohlepnih oblastnežev. Tam se je razstavil na svoje izvorne dele in se kot mutanti preoblikoval v nove oblike, prilagojene hladni vojni in novemu, kvazi liberalnemu kapitalizmu. Danes ga, kolikor nam uspe razgrniti zaveso množičnih medijskih manipulacij, lahko opazimo kot populizem, ksenofobijo, dobičkonosne lokalne vojne, diktaturo kapitala in predvsem kot boj za totalno oblast edinega »od boga danega« družbenopolitičnega sistema.

Knjiga odkriva pozabljena ali celo namerno skrita zgodovinska dejstva o razvoju fašizma in njegovih zelo pestrih oblik, avtor pa jih kot novinar ne razlaga samo iz zgodovinskega zornega kota, ampak tudi politološkega, ekonomskega, sociološkega in celo antropološkega, pa seveda predvsem svojega, primorskega.

Predogled knjige na ISSUU

V spomin na požig Gabrovice

Gabrovica, 27.5.2018

Video posnetek prireditve (avtor Delgi Jerman)

Odkrili smo spomenik Danilu Petrinji – Primožu

Koper, 26. april 2018

V Hlavatyjevem parku, kjer stojijo kipi naših uglednih borcev za svobodo in povojnih graditeljev, smo danes slovesno odkrili spomenik partizanu in graditelju Luke Koper Danilu Petrinji - Primožu.

Petrinja je s svojo enoto borcev VDV izvedel številne neverjetno hrabre akcije, med drugim tudi reševanje političnih zapornikov iz zloglasnih koprskih zaporov še pred osvoboditvijo. O tem je ob odkritju govoril tudi njegov soborec Danilo Ivančič. Danilo in njegovi tovariši se po vojni niso mogli sprijazniti, da so izgubili svoje mesto Trst, zato so vso energijo preusmerili v razvoj Kopra. Tu so brez pomoči slovenskih oblasti zgradili Luko Koper, ustanovili več podjetij in nato pripeljali že železniško progo. O tem je govoril njegov nekdanji sodelavec iz Luke Viktor Udovič.

Glavni govornik je bil naš predsednik Marijan Križman, ki je tudi vodil vse te priprave za postavitev kipa in je tudi skupaj z Danilovo hčerjo Jasno Tepina odkril to bronasto doprsno skulpturo na masivnem kamnitem podstavku.

Prisotne je tu v tem parku samih herojskih tigrovcev in komunistov pozdravil tudi Koprski župan Boris Popovič, pa čeprav je še nedavno vulgarno spreobračal nekdanji partizanski pozdrav Smrt fašizmu v Smrt jugokomunizmu.

Da je bila prireditev tudi lepa, pa ne samo pomembna so poskrbeli gojenci koprske glasbene šole in dijaškega doma pod vodstvom Olge Jazbinšek in Lovski pevski zbor Dekani pod vodstvom Antona Baloha. Vse skupaj je v pravi šopek povezala naša neutrudna Dragica Lipovšek.

GOVOR MARIJANA KRIŽMANA

FOTO

Pobuda za prepoved fašističnih in nacističnih simbolov

Koper, 13.3.2018

V Kopru smo pripravili prvo iz vrste okroglih miz o pobudi Zveze borcev Slovenije za prepoved fašističnih in nacističnih simbolov.

Pobudo je predstavil predsednik našega združenja in podpredsednik ZZB NOB Slovenije Marijan Križman. V uvodu v razpravo sta še sodelovala Primož Trebežnik – član odbora Združenja protifašistov, borcev za vrednote NOB in veteranov Koper in Emil Čebokli – nekdanji direktor PU Koper .

Pogovor je vodil Aljaž Verhovnik, generalni sekretar ZZB NOB Slovenije.

Ob popolni podpori pobudi, ki se jo bo predstavilo tudi po drugih večjih krajih Slovenije in poslancem državnega zbora oz. strankam, je bilo pogosto izpostavljeno, da bi morali prepovedati kakršno koli oživljanje fašizma zlasti pa oblikovanja paravojaških enot in njihovega oboroževanja.

V OGLEJU PODPISALI ZGODOVINSKI DOGOVOR

3. marca 2018 so v Ogleju (Italiji) predstavniki ZZB za vrednote NOB Slovenije in obmejnih občinskih organizacij pod vodstvom Tita Turnška in predstavniki Vsedržavnega združenja partizanov Italije (ANPI/VZPI) pod vodstvom Carle Nespole podpisali dogovor o koordinaciji aktivnosti organizacij ZZB NOB Slovenije in ANPI – VZPI v slovensko – italijanskem obmejnem območju.

Sam sporazum potrjuje že v času NOB sklenjen dogovor o prijateljstvu in sodelovanju. Podpisnika sta pozvala vsa partizanska in protifašistična združenja, da podprejo dokument, ki izraža duh sprejetih zaključnih dokumentov na srečanjih prejšnja leta.

 

 LUKA KOPER JE TUDI NAŠA

Nekateri nam očitajo, da se s protesti proti dogajanju v Luki Koper, torej proti skritemu lastninjenju ali kraji, in proti šikaniranju upornih delavcev, vmešavamo v gospodarstvo in legitimno odločanje lastnikov, to je države. Na to lahko zelo enostavno odgovorimo, da je Luka Koper tudi naša:

Koper danes in nekoč. Preden so bivši borci in ves narod, ki je bil na njihovi strani začeli graditi svoje novo pristaniško mesto, je bilo v 2.000 letih v Kopru in okolici pozidano le toliko, kot je na tej sliki pobarvano z rumenim. foto: Google map

Marijan Križman: NAŠE OKNO V SVET

 

95 let od prvih barikad proti Fašizmu

15. maj je praznik mestne občine Koper, ki ga praznuje v spomin na upor Marežganov proti fašistom. Manj znane pa so barikade proti fašistom, ki so jih že dan prej postavili v Osapski dolini.

Poglejte si video Delgija Jermana

In fotografije Mihe Crniča.

 

Združenje protifašistov Koper in Miloš Ivančič ©

  NA VRH