Združenje protifašistov, borcev za vrednote NOB in veteranov Koper

Associazione antifascisti, combattenti per i valori della LLN e veterani di Capodistria



DOMOVO NAS VEDNO AKTUALNODOSJESPOMENIKIPUBLIKACIJEFOTOGRAFIJEPOVEZAVEVČLANI SE

GRAČIŠČE

Spomeniki NOB v

MO Koper:



ANKARAN

BERTOKI

BORŠT

ČRNI KAL

DEKANI

GABROVICA

GRAČIŠČE

GRADIN

HRVATINI

KOPER

LOPAR

MAREZIGE

OLMO – PRISOJE

POBEGI – ČEŽARJI

OSP

PODGORJE

RAKITOVEC

SEMEDELA

SOCERB

SV. ANTON

ŠKOCJAN

ŠKOFIJE

ŠMARJE

VANGANEL

ZA GRADOM

ZAZID

ŽUSTERNA


























SPOMENIK PADLIM V NOB IN DRUGIM ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA NASILJA:

Levo od ceste Koper – Buzet je prostorno križišče, od katerega vodi levo pot v vas Gračišče, desno v Smokvico. . Na razcepu teh dveh-poti stoji na vzpetini spomenik 54 padlim borcem NOV in 53 žrtvam nacifašističnega nasilja, ječ ter koncentracijskih taborišč iz vasi: Kubed, Gračišče, Poletiči, Butari, Smokvica, Popetre, Movraž, Dvori, Sočerga, Trebeše, Olika, Lukini, Peraji, Zabavlje, Marušiči, Tuljaki, Karli, Sokoliči in Šeki.

Spomenik so postavile DPO krajevne skupnosti Gračišče leta 1966. Pokrovitelj: Krajevna skupnost Gračišče (Glej levi stolpec.)



NA STAVBI ZADRUŽNEGA DOMA

Spominska plošča je posvečena borcem Istrskega odreda, ki so 23. in 24.2.1944 v prisotnosti Članov zavezniške misije napadli sovražnikovi enoti in ju razbili.

Postavljena3.10.1981.








Največji spomenik v Gračišču je Osnovna šola Istrskega odreda.



GRAČIŠČE V BOJU ZA SVOBODO

 

Gračišče se je z narodnoosvobodilnim gibanjem v Istri  seznanilo že zelo zgodaj. Prva partizanska patrulja je v Gračišče prispela 15. junija 1942. V bližino vasi, po domače v Drevlje, so prispeli partizani iz Brkinov, ki so imeli nalogo, da navežejo stike s komunisti v Istri.

Skoraj čez leto dni so se po Istri začeli ustanavljati rajonski in terenski odbori OF. Aprila 1943 je bil v Žganih ustanovljen 1. Rižanski rajon, v katerega je spadalo tudi Gračišče z okolico. Aktivisti so skrbeli za širjenje narodnoosvobodilnega tiska, za zbiranje materialnih in denarnih sredstev za potrebe partizanske vojske, udeleževali so se sestankov in izvajali napisne akcije narodnoosvobodilnih gesel, ter trosili letake.

V tem letu so Italijani po 27 letih spet odpeljali srednji in mali zvon (prvič so jih že leta 1916, a so jih vrnili) za izdelovanje municije, katerih ni več nazaj. 

V Gračišču oz. Belem kamnu je bil ustanovljen terenski odbor OF junija leta 1943, ki je obsegal vasi Poletiči, Gračišče in Galantiče.

Ob kapitulaciji Italije 8. septembra 1943 so bili vaščani Gračišča, kot tudi drugi prebivalci Istre navdušeni. Vaščani  so v gostilni s stene sneli Mussolinijevo sliko in si dali duška svojemu veselju. Po kapitulaciji je v Isti planila množična vstaja. Po vaseh so zaplapolale rdeče zastave in zastave s petokrako zvezdo.

Že 10. Septembra so v Čežarjih ustanovili 1. Partizansko enoto iz domačih borcev, kasneje pa tudi 1. Istrsko brigado, ki je štela tri bataljone. Tretji bataljon te brigade je bil ustanovljen prav v bližini Gračišča oz. na Lačni. Nekaj časa je bil štab bataljona in štab za celo obalno območje nameščen v jami v nad Bakašico. Tu so ga namestili zaradi pomembnih poti, ki so tu potekale, po katerih je mnogo fantov odšlo v partizane. V vasi so dan za dnem kuhali hrano za te fante in za štab. Od tod so te fante in može pošiljali na vse strani, v razne enote NOB po vsej Sloveniji.

13. septembra se je večji del vaščanov udeležil razorožitve karabinjerjev v Marezigah in Trseku ter mitinga v Marezigah. 17. septembra je bil v Gračišču miting, na katerem so spregovorili domači aktivisti OF. Prav v tem času so v bližini Buzeta snovali novo brigado v katero se je napotilo pet prostovoljcev tudi iz Gračišča. V času med 15. In 20. septembrom so na to območje začeli prihajati hrvaški partizani, ki so bataljonski štab namestili prav v Gračišču. 21. septembra je bilo veliko zborovanje v vasi, ki se ga je udeležilo domala vse okoliško prebivalstvo.

V noči med 1. In 2. oktobrom se je začela grozovita nemška požigalna ofenziva po Istri.  Nemci in fašisti so požigali in pobijali. Tako je v vasi zgorelo več kot polovica hiš in gospodarskih poslopij, prav tako pa so v vasi ubili domačina Ivana Franca in trgovca iz Kubeda Ivana Grželja. Ko sovaščani zjutraj vstali je bilo še vse mirno, kmalu pa se je zaslišalo močno eksplozijo. Partizani so v Kubedu minirali steno pod cerkvijo in zasuli cesto, da bi otežili sovražnikov pohod. Kmalu za tem so že gorele hiše v Kubedu. Domačini so pograbili najnujnejše stvari, spustili živino iz hlevov (ne vsi) in večina zbežala v jamo nad vasjo Lisičji grad, nekateri pa tudi v Klanec. Tam so ostali en dan in eno noč. Večina vaščanov je ostala brez strehe nad glavo, nekateri so ravno potrgali grozdje, ki ga v enem dnevu ni bilo več, vsi pridelki so pogoreli. V nekaterih hišah je tlelo še štirinajst dni, saj je bila letina obilna in so kmetje shranili veliko pšenice in fižola. Sreča je bila, da je bila koruza še na poljih, tako da polente ni manjkalo. Vsa krma za zimo je zgorela, tako da je bili treba živino pasti tudi po zimi. Na srečo je bila to leto mila zima.

Večina partizanskih enot je razpadlo. Nekateri borci pa so se pridružili območju Gračišča ohranila četa okrog 30 borcev, ki so pripadali 3. Bataljonu. Bataljon se je ponovno formiral okrog 30. novembra 1943 na Lačni in bil 11. Decembra formalno vključen v odred kot 3. Bataljon istrskega odreda. Zadrževal se je na območju Gračišča in Kubeda.

23. Januarja 1944 je bataljon napadel karabinjerje med Kubedom in Gračiščem. Zažgali so dve motorni kolesi, na katerih so se peljali karabinjerji in ubili tri karabinjerje, kasneje pa so napadli še kamion s katerim so fašisti hoteli pregnati zasedo. Februarja je v bataljonu prišlo do sporov, zato so bataljon reorganizirali in ga po marčni ofenzivi poslali v Brkine.

Po krajšem premoru je ofenziva sledila od 8. do 11. avgusta 1944. Nemci so začeli ofenzivo iz več izhodiščnih točk. Kolona, ki je zajela Gračišče je prišla iz Kozine in se je najprej pri podrtem mostu na Mostičju spopadla s tričlansko kurirsko skupino. Nemci so svoj štab namestili v vasi pri Buzgih in tako preprečili umik partizanski vojski iz osrednje Istre preko Lačne na Slavnik. Nemci so prišli po Lačni in najprej nekajkrat ustrelili v zvonik, da bi se prepričali če so v vasi partizani. Ko niso dobili odgovora so se spustili v vas. Postavili so stražo na Gabru, in jo hoteli postaviti tudi na zvoniku. V zvoniku pa je ravno takrat potekal sestanek skojevk iz Gračišča. Nemci so hoteli v zvonik, a niso mogli vanj saj so bila vrata zaklenjena. Spraševali so takratnega župana Antona Franca za ključ, a se je delal da jih ne razume. Govorili so mu:«din, don« in kazali s prstom proti zvoniku in zvijali z roko naj odklene vrata. Sreča v nesreči je bila ta da se je nemški vojak onesvestil na Gabru, zato so vsi stekli do njega, medtem pa so mladinke zbežale iz zvonika. Nemca je nato Angela Lazar z oslom odpeljala v Dekane k zdravniku. Skupaj z bolnim vojakom je odšla cela skupina.

Nemci so vas obiskali 17. decembra 1944, ko so v vasi postavili svojo postojanko. V vas so prišli z namenom, da bi aretirali člane narodne zaščite, kar so tudi storili. Ljudi so zbrali pri cerkvi in po imenih klicali sodelavce OF, saj so imeli seznam članov, ki so ga dobili ob aretaciji okrajnega poveljnika NZ. Med člani, ki so jih odpeljali je bil tudi Franca Josip (rojen 5.10.1902, aktivist OF, odpeljan v Mauthausen,  umrl 18.5.1945).

23. aprila 1945 so borci 1. Čete 4. Bataljona SNOUB med Kubedom in Gračiščem napadli 6 nemških kolesarjev.

Vas je bila osvobojena 29. Aprila 1945 iz strani 3. brigade 9. divizije 4. armade JA.

V bližini vasi je bila med vojno tudi bolnica za katere je skrbel tov. Ivan Matko-Imko in je bila najprej nameščena v  jami Pečina. Delovala je tudi partizanska šola je v Gračišču začela pouk 10. januarja 1944 s približno 25 učenci iz Gračišča, Poletičev in zaselkov Galantiči in Beli kamen. Do maja 1944 je poučevala v skritem prostoru Marija Vergan iz Poletičev, nato je pouk prevzela Marija Franca-Darinka iz Gračišča, medtem ko so se učenci iz Poletičev vrnili v svojo šolo, ki se je osamosvojila.

Vas je izgubila:  3 padli borci NOB, 3 ubiti v taboriščih in 1 ubit 2.10.1943.

 

Tilen Babič





Istrski odred

Ustanovitev odreda in njegove naloge

Istrski partizanski odred je bil ustanovljen, ko je doživljala ljudska vstaja na južnem Primorskem prehodne težave, objektivne in subjektivne možnosti pa so omogočale uspešno nadaljevanje boja. V tedanjem obdobju pa je bilo treba ponovno zbrati in reorganizirati vse ljudske sile in materialna sredstva ter jih usmerjati v nadaljnje. boje. Zato je bila odredu zaupana vloga vojaškega organizatorja in mobilizatorja ljudstva na južnem Primorskem območju. Opravljati bi moral vse najpomembnejše naloge vojaško operativnega in politično-ekonomskega značaja, izvirajoče iz programa in potreb nadaljnjega razvoja NOB tako na njegovem operativnem območju kot tudi na, širšem območju Slovenije.

Glavni štab NOV in PO Slovenije je določil Istrskemu odredu z ustanovno odredbo, izdano 5. oktobra 1943 štabu 14. divizije, te glavne naloge:

· mobilizacija novih borcev, zavarovanje in odpravljanje le-teh v enote, 14. divizije ter druge enote NOV in PO Slovenije;

· varovanje orožja, streliva, vojaške opreme in motornih vozil, preostalih v Brkinih in Istri; oboroževanje in opremljanje mobiliziranih novincev z orožjem iz tamkajšnjih zalog; organizacij a prevozov motornih vozil čez progo Pivka—Reka na Notranjsko in od tam v sestavo pristojnih avtokomand enot NOV in POS;

· preprečevanje represalij, ki bi jih poskušali izvajati sovražniki nad civilnim prebivalstvom;

· rušenje cestnih in železniških zvez, ki jih uporablja okupatorska vojska, vznemirjanje Nemcev in njihovih za-veznikov ob njih, napadanje sovražnih vojaških kolon in prevozih sredstev.

Istrski odred so sestavljali trije bataljoni.

Od ustanovitve oktobra pa do 17. aprila 1945 izvedel skupno 241 bojnih akcij, od tega 61 na železnicah, ter 24 v Slovenski Istri. V teh je bilo ubitih 336 nemških vojakov, 162 ranjenih in 201 ujet. V končnih operacijah, ki so potekale skoraj vsak dan in noč pa je bilo onesposobljenih še 200 okupatorskih vojakov. V vseh teh bojih je padlo 82 borcev odreda, 150 ranjenih in huje obolelih, ter 70 ujetih in pogrešanih. Samo v Istri je padlo 15 borcev. Pri tem velja omeniti akcijo, ki se je odvijala v prisotnosti Angleške vojaške misije pri Glavnem štabu, ki je prišla v Slovensko Istro s članom Glavnega štaba Slovenije, majorjem Ravnikarjem, da bi obiskala Istro in obalni pas zaradi morebitnega izkrcanja zaveznikov v Istri. 24. februarja 1944 se je 10-članska nemška patrulja na kolesih pripeljala od Kubeda proti Gračišču. Borci so postavili zasedo, Jih z jurišem napadli in se z njimi hrabro borili. V oddaljenosti jih je misija opazovala in se Čudila njihovi hrabrosti, ter bili zadovoljni nad rezultati boja zoper Nemce.

Izkrcanje je Maršal Tito dovolil, pod pogojem, da zavezniki spoštujejo našo oblast na tem območju, in nas kot zaveznike. Istrski odred je prispeval številne hrabre borce tudi drugim enotam, med drugimi Mornariškemu odredu, Komandi mesta Koper, Materija, Komandi Istrskega vojnega področja VOS-OF, brigadam in odredom VII. Korpusa, glavnemu štabu v zaščitno četo, ter prispeval eno četo IX. Korpusu, in nazadnje postal 4. bataljon 18. Bazoviške brigade 30. divizije IX. Korpusa. To velja poudariti zaradi pomena in vloge Istrskega odreda v NOV, ker nekateri organizatorji spominskih, komemorativnih slovesnosti zanemarjajo in ne omenjajo odreda, kot pomembnega nosilca bojev in drugih dejavnosti v Slovenski Istri in Brkinih (Borštu, Gabrovici, Kozjanah in Artvižah), kjer je deloval. Še živeči borci so ogorčeni nad tem zapostavljanjem in užaljeni.

Odred je odlikovan z ORDENOM ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO. Mi smo na našem operativnem območju bili do izgona in zloma nacifašizma. Borci NOV in POS smo se borili za vsako ped Slovenske zemlje, ki je bila pod tujo nam nadvlado in tudi okupirana od nacifašizma. Osvobodili smo tudi Slovensko morje in gojili slovensko pesem, ter besedo. Pomladne stranke pa z osamosvojitvijo niso zavarovale in postavile mejnikov našemu teritoriju, temveč so se borile le za prevzem oblasti nad ljudmi. Po toliko letih je moralo ljudstvo na referendumu odločati o postopku arbitražnega sodišča za določitev pravične meje z južno sosedo. Tu smo prav Istrani na referendumu pokazali svojo zrelost in odgovornost, tako kot v času Narodnoosvobodilne borbe.

Iz govora Jožeta Furlana in knjige Maksa Zadnika: ISTRSKI ODRED


NA VRH ^


Miloš Ivančič in ZB-Koper.si ©