http://www.zb-koper.si/a-znak.JPG

 


Združenje protifašistov, borcev za vrednote NOB in veteranov Koper

Associazione antifascisti, combattenti per i valori della LLN e veterani di Capodistria

 

 

DOMOVO NAS AKTUALNODOSJEPUBLIKACIJEFOTOGRAFIJEPOVEZAVEVČLANI SE

PODGORJE

Spomeniki NOB v

MO Koper:



 

ANKARAN

BERTOKI

BORŠT

ČRNI KAL

DEKANI

GABROVICA

GRAČIŠČE

GRADIN

HRVATINI

KOPER

LOPAR

MAREZIGE

OLMO – PRISOJE

POBEGI – ČEŽARJI

OSP

PODGORJE

RAKITOVEC

SEMEDELA

SOCERB

SV. ANTON

ŠALARA

ŠKOCJAN

ŠKOFIJE

ŠMARJE

VANGANEL

ZA GRADOM

ZAZID

ŽUSTERNA 

 

 

Podgorje, 30. oktobra 2016, Slavnostni govor Miloša Ivančiča:

 

Spoštovani vsi prisotni

Dovolite mi nekaj besed o Podgurju in Podgurcih, ki so veliko žrtvovali za naš narod.

Podgorje so stara, izredno zavedna slovenska vas nad kraškim robom, prav pod Slavnikom, malo nad ravnino nekdanjega ledeniškega jezera, s katerega je še pred sto leti burja špricala po Bržanih. Boj kot ta pa je  to vas opredelila najprej nekoč zelo pomembna cesta med vzhodom in zahodom Evrope, nato pa cesta po kateri so Italijani osvajali te prehodne kraje med Istro, Kvarnerjem in Krasom. Nekoč so po tej poti hodili turški roparji, nato pa italijanski. Leta 1499 so Podgorje požgali Turki, leta 1616 pa so jo opustošili še Benečani, med drugo svetovno vojno ni bila požgana, ker so bile tu zelo močne postojanke italijanskih karabinjerjev in nemške vojske, ki so te hiše rabili za bivanje, ljudi pa za nove sužnje.

Za časa Stare Avstrije so tu poleg ceste dobili še zelo pomembno železniško progo, ki je povezovala Istro z svojim naravnim severnim zaledjem. Ceste in železnice prinašajo tujce in celo osvajalce, vendar tudi delo. Tu je veliko ljudi delalo na železnici, ostali, ki se niso mogli preživeti od revne zemlje pa so kar peš hodili delat v Trst. Tam so tudi prodajali, to kar so imeli, to je drva in brinjevec. A domov so nosili samo denar, ampak tudi informacije, znanje, domoljubje in tudi ideje upora za narodne in delavske pravice. Podgorci so bili zelo dobro povezani s komunisti iz Gabrovice in znano je da so se udeležili tudi množičnega »kmečkega upora« leta 1932 proti fašističnim oblastem leta 1932. Tako so številni prišli v Koper , pa ne na demonstracije, ampak v zapore.

Italijani so po okupaciji postavili pri Podgorju zelo močno karabinjersko postojanko. Ti so hodili po vaseh, pobijali ljudi in jih prav tu spodaj pobijali in mučili, ne ve se niti točno koliko, saj je tega bilo še največ po razpadu Italije, ko so se ti fašisti udinjali Nemcem. Vem pa po pripovedovanju mame in očeta, da so tu z noži prebadali očetovega prijatelja in soborca, in rezali z njega trakove kože. O njem sem pisal v knjigi Roža osapska. O tej posebni izpostavi italijanske kulture, sta mi pripovedovala tudi Škrlj iz Brkinov in Žerjulova iz Gabrovice, ki sta nato oba nadaljevala pot do Rižarne. Njuni zgodbi sta objavljeni v knjigi Lebič

V Podgorju so kljub temu ali prav zato ustanovili tajni terenski odbor OF že julija 1942. V njem so bili Ivan Filipič-Kozak, Ivan Andrejašič-Gaber, Anton Andrejašic, Karel Andrejašič in Ivan Andrejašič-Adam.

Po razpadu Italije, so Podgorje postale zelo pomembno zbirališče partizanov. Septembra 1943 je bil tu nad vasjo Podgorje tudi del štaba l. slovenske istrske brigade. Ob oktobrski ofenzivi pa so bili tu okrog prvi boji z močnimi nemškimi enotami, ki so v strahu pred izkrcanjem zaveznikov začele česati Slovensko Istro, znani kot oktobrska požigalska ofenziva. Tu je padlo veliko novincev, tu je bil ranjen tudi moj oče, ki je imel že nekaj več izkušenj. A partizani so se kmalu pobrali in dobro so vam znane njihove akcije, tudi ob železniški progi. Zato so Nemci tu postavili zelo močno postojanko nad 500 mož, v Zabrežcu pri Zazidu 150 mož, Rakitovcu 260 mož, Črnotičah 400 mož. Prešnici 200 mož in nato naprej.

Kljub temu so se  pozimi 1943/1944 začele v Podgorju v hiši družine Poljak-Andrejašič vsak večer zbirati mladinke (bilo jih je okoli dvajset), kjer so predle domačo volno in pletle nogavice, rokavice, šale in majice in drugo toplo perilo za partizane. Zgledu mladink so sledile tudi vaške žene, tako da je to skupno delo kar dobilo ime - Mala tovarna pletenin.

Tu je bila primopredajna kurirska postojanka za povezave iz strani Istre proti Sloveniji. Vsa nevarna poročila so se kurirji naučili na pamet, nevarne papirje pa je zažigala obveščevalka Kostja, ki je vodila to postojanko.

Spoštovani, tu na podgorskem pokopališču niso edini grobovi naših partizanov in drugih žrtev fašizma ter nacizma. Ves Kraški rob je plel raznih spominskih kamnov, za nekatere pa se ne ve kje so, saj so Italijani, tako kot jim je naročil njihov minister Giuseppe Cobolli iz Kopra, ki si je izmislil fojbe, marsikoga vrgli v kraška brezna. Veliko naših ljudi in tudi nekaj Podgorcev je padlo v bojih na Dolenjskem in to predvsem z našimi slovenskimi fašisti  ali klerofašisti, ki so se imenovali domobranci.  To so tist, ki se jim danes na grobovih klanjajo naši neofašistični politiki, ki pravijo, da so levi liberalci, škofje jim pa pojejo svete maše. A tukajšnji duhovnik Rudolf Žgur, jim zagotovo ne bi. On bi jim zelo jasno povedal, kaj in kdo so to fašisti. To je tudi meni oz. nam otrokom v Ospu večkrat ponovil, da je Tito bližje Kristusu, kot oni tam dol, z roko pa pokazal proti Vatikanu.

Tu v Podgorju in na okrog  je več spominskih obeležij padlim partizanom, samo na tem pokopališču je pokopanih osem iz Podgorja in bližnjih krajev in pet iz sosednje hrvaške, veliko ljudi iz teh krajev je za vedno ostalo upepeljenih v Nemčiji, nekaj v Italiji in celo v Afriki, kjer počivajo skupaj z drugimi žrtvami fašizma in nacizma.

A veste koliko žrtev na svetu je zahteval ta fašizem: več kot 60 milijonov, nato po vojni pa še šest milijonov v povojnih pobojih. Svet o teh zadnjih raje molči, kot da bi se hvalil, koliko fašistov in kolaboracionistov so med sabo imeli njihovi narodi. Vsi ti, ki so bili krivi tako teh 60 in nato še šest milijonov predstavljajo le 17 % vseh mrtvih, ti ki so se borili za svobodo in proti fašističnemu zlu pa kar 83 %. A vidite, iz te vojne so vsaj po številu žrtev izšli kot zmagovalci prav fašisti, nacisti, njihovi kolaboracionisti in domači izdajalci, saj so imeli kar 6 krat manj žrtev kot zavezniki. V vojni pa vedno zmaga tisti, ki ima več preživelih.  Zato so danes tako glasni, ko prekopavajo svoje.

Da tudi povojni poboji so bili zločin, ampak tisti prej, so bili deset krat večji, bili so vzrok in ne posledica, torej krivec za medvojne in tudi povojne poboje je prav fašizem in tisti, ki so ga ustvarili in podpirali, da bi zatrli humani preporod človeštva. Tudi prva svetovna vojna je bila morija, vendar če bi druga svetovna vojna bila taka kot prva, ko so se vojaki vojskovali proti vojakom, ne pa pobijali, klali in zažigali otroke in ženske, saj je bilo med žrtvami dvakrat več civilistov, kot vojakov, potem po tej vojni ne bi bilo maščevanj. Pozabljamo kaj je vzrok in kaj posledica, kdo in zakaj je začel to vojno, kaj je hotel z njo doseči, kaj je počel s civilnim prebivalstvom in predvsem, kdo so zločinci, klavci nedolžnih ljudi in kdo junaki, ki so ljudi branili pred temi zverinami.

Večna čast in slava junakom, ki so s svojo krvjo ohranili svoj narod in Smrt fašizmu.

Miloš Ivančič

 

 

 

NA VRH ^

 

ZB-Koper.si ©