.

Združenje protifašistov, borcev za vrednote NOB in veteranov Koper

Associazione antifascisti, combattenti per i valori della LLN e veterani di Capodistria



DOMOVO NAS AKTUALNODOSJEPUBLIKACIJEFOTOGRAFIJEPOVEZAVEVČLANI SE

ŠMARJE

DOMOVO NAS VEDNO AKTUALNODOSJESPOMENIKIPUBLIKACIJEFOTOGRAFIJEPOVEZAVEVČLANI SE

Spomeniki NOB v

MO Koper:



ANKARAN

BERTOKI

BORŠT

ČRNI KAL

DEKANI

GABROVICA

GRAČIŠČE

GRADIN

HRVATINI

KOPER

LOPAR

MAREZIGE

OLMO – PRISOJE

POBEGI – ČEŽARJI

OSP

PODGORJE

RAKITOVEC

SEMEDELA

SV. ANTON

ŠKOCJAN

ŠALARA

ŠKOFIJE

ŠMARJE

SOCERB

VANGANEL

ZA GRADOM

ZAZID

ŽUSTERNA 



Zbiramo fotografije, tekste in podatke. Pošlji na zbkoper@zb-koper.



SPOMENIK PADLIM V NOB IN DRUGIM ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA NASILJA:

Na trgu, nasproti zadružnega doma stoji spomenik 71 padlim v NOV in 46 žrtvam fašističnega nasilja iz Šmarij, Manžana, Kampela, Pomjana, Fijeroge, Zupančičev, Gažona, Koštabone, Puč, Krkavč, Sergašev, Grintavca in Kaveljka.

Spomenik je delo akademskega kiparja Jožeta Pohlena.

Spomenik so postavile DPO 19.5.1969.

Pokrovitelj: KS Šmarje

 


Ob proslavi v Šmarjah leta 2012






Proslava v Šmarjah 2013



O Šmarjah v času fašizma in NOB:

Govor dr. Jožeta Pirjevca na proslavi 22.6.2013





Jože Furlan -  spomin na napad na Šmarje

Odporniško gibanje na Šmarskem območju se je začelo že v 20-ih in 30-ih letih, ter v 40-ih letih preraslo v oborožen upor. Tu v Slovenski Istri, se je narodnoosvobodilni boj razvijal drugače kot v drugih pokrajinah, tu se je začel že po prvi svetovni vojni ob okupacijo Istre s strani Italije, se utrdil v spopadih s fašizmom in z napadom na Jugoslavijo razmahnil v splošni ljudski odpor.   Po ustanovitvi Osvobodilne fronte v Ljubljani  in kmalu za tem še v Trstu, je bil prvi odbor  OF na istrskem podeželju ustanovljen že 1. decembra 1941 na Plavjah v sodelovanju NH Oskarja Kovačiča. Že v letu 1940 pa so na območju Miljskih hribov delovale skupine protifašistov pod vodstvom NH Pinka Tomažiča. OF so sestavljali Člani KPI, KPS, narodno obrambne organizacije TIGER in drugi protifašistično naravnani Slovenci. Odbori OF so bili enotni, prav tako je bila enotna Primorska v boju proti fašizmu in za priključitev k matični domovini, ter za socialno pravičnost.

Šmarčani ste imeli tudi svojega odposlanca, Stanka Ulčnika, ki je s še petimi iz Slovenske Istre sodeloval na zasedanju odposlancev Kočevskega zbora Slovenskega naroda, v Kočevju dne 03. oktobra 1943. Tu so delovali odbori OF, ZSM, komiteji SKOJ-a in KPS, ter odbori AFŽ Na to območje so že 13. junija 1942 prišli prvi partizani iz Brkinske čete, z nalogo navezati stike s komunisti Pomjana in Šmarij, ter okolice Kopra in vse do Milj. Patrulja je prinesla propagandno gradivo na že poznane naslove nekaterih domačinov iz Šmarij in Pomjana.

S tem želim poudariti do kje je segalo operativno območje Brkinske čete in spomniti na bitko te čete pod Tatrami in na Kozjanah, ko je v neenakem boju s črnosrajčniki padlo 7 borcev. Zamolči pa se, da je tu bilo hudo ranjenih 5 tovarišev. Pred to bitko je bil hudo ranjen spomeničar Miroslav Dovečar - Fric, komisar čete. Ker pa v četi ni bilo zdravnika, so ga odpeljali na zdravljenje v Hrvaško. V obroču pa so bili hudo ranjeni spomeničar Anton Dolgan - Branko, komandir Čete, novi komisar čete, španski borec Franc Hvalič - Bolte, spomeničar Lojze Maslo in njegov brat Pavle, ki ju danes med nami prav lepo pozdravljam. Pred tremi meseci pa je žal umrl spomeničar in udeleženec bitke na Kozjanah 13.03.1943 - Jože Fakin - Orel.

Ta slovesnost v Šmarjah je spomin na pohod 1. čete 1. bataljona Istrskega odreda proti morju in napad na karabinjerje, fašiste in Nemce v Šmarjah, 19. junija 1944, reševanje aretiranih vaščanov in maščevanje Nemcev s požigom vasi že naslednji dan, 20. junija 1944. Nacifašistična morilsko - požigalska ofenziva 2. oktobra 1943 je tu na območju Slovenske Istre prizadejala mnogo človeških žrtev, ter izropanih in požganih vasi. Tudi partizanske enote so bile razpršene, vendar so se njihova organizacijska jedra ohranila in se do konca leta okrepila z novimi borci. Ustanovljene so bife nove enote. Že 5. oktobra 1943 je bil ustanovljen Istrski odred. Iz delov 1. Istrske brigade in delov tržaške brigade tudi njen 3. bataljon, 30. novembra 1943 v Dolu pri Hrastovljah.

Istrski odred je imel pomembno vlogo pri ohranjanju Slovenske besede in proti novi nevarnosti italijanizacije Slovenske Istre s strani komunistične partije Italije. Ta je s svojim vplivom na italijanske partizane, predvsem na vodilni kader v 3. bataljonu, želela podrediti bataljon in italijanizirati Slovensko Istro. Pomembno vlogo pri odkritju tega početja je imel Dušan Puh in tudi Slovenci v Istri, ki so bili ogorčeni, da italijanski partizani na zboru propagirajo v italijanščini. Bilo pa je še mnogo drugih nesoglasij, ki so jih potem, ko je Dušan obvestil štab odreda, razrešila skupaj s Karlom Maslom, komandantom odreda. Bataljon je bil reorganiziran in napoten v Brkine. V Istro pa je prišel 1. bataljon. Tako je odred bil prisoten na celotnem istrskem območju. Poleg boja proti okupatorju je imel nalogo mobilizirati sposobne Istrane v NOV in POS. Na tem območju je odred v letu 1944 zadrževal od 7700 do 12760 sovražnih vojakov, Nemcev, fašistov, karabinjerjev in financerjev, ter okrog 1000 pripadnikov domobranskega zbora. Od vseh teh je približni 6000 mož napadalo enote Istrskega odreda.

Odred je izvajal tudi pomembne naloge na področju pridobivanja prebivalstva za osvobodilno fronto, uvajanje pouka v Slovenskem jeziku v šolah, na primer v Padni, kjer so preprečili nadaljnje fašistično šolanje otrok v italijanščini. V Kortah so okrog 50-tim udeležencem na zboru razlagali cilje OF. Ljudje so bili navdušeni nad partizani, ki so jih prvič videli. Pred napadom na Šmarje seje četa že 16. junija spopadla s 30 do 40 fašisti v Padni in se z njimi borila približno tričetrt ure, ter hudo ranila tri fašiste in se zaradi premoči sovražnika umaknila, a tudi fašisti so se takoj vrnili v Piran.

Napad na Šmarje se je začel 19. junija 1944 v jutranjih urah, ko se ni še zdanilo. Vas je bila obkoljena. Eden od udeležencev, še živeči borec te čete, Rafael Beržan, domačin, se tako spominja bojev za Šmarje: »Namen čete pod vodstvom Brunota in Veneta je bil obiskati Šmarje, zaradi varnosti pa smo se zatekli v okolico Padne. Tu je komandant izbral patrolo, v kateri sem bil tudi jaz kot domačin. Poleg mene še Uhan in Detiček, z nalogo, da gremo zvečer v Šmarje in javiti četi, če je kaj narobe. Utrujeni smo šli prenočiti v prostor, kjer so Klubasovi hranili drva za peko kruha. Dva sva spala, tretji paje bif na straži. Okrog tretje ure zjutraj stražar zavpije: »Pokret ! Nemci obkoljujejo vas!«. On se prebije prek obroča na poti v Padno in sporoči komandantu, da je vas obkoljena in da sta Uhan in Eljo verjetno ostala v vasi. Z Uhanom sva spala naprej. Pritečejo tri dekleta (Juština, Šklimba in Antonieta Klubas), naju zbudijo, rekoč, da so Nemci obkolili vas. Uhan seje skril na seniku od Bandela, jaz pa v prostor za cerkvenim oltarjem, kjer je spravljen lesen Kristus. Težave sem imel z duhovnikom Pišotom, ki me je poznal, a videl je, da sem oborožen, odprl je vrata in mi tudi pomagal v skrivališče, ki sem ga dobro poznal.

Nisem dolgo Čakal. Začelo je pokati iz vseh strani. Stekel sem ven in se pridružil skupini borcev, ki je jurišala proti Nemcem. "Četa, kije v razmaknjeni koloni z južne strani prispela na 100 metrov do prvih hiš, ni mogla biti še obveščena, da je v vasi sovražnik. Zato so borci na vrtovih opazili sumljive ljudi, ker je bil še mrak pa jih niso prepoznali. Namestnik komandanta bataljona in komandir čete ukažeta še večji razmak in sklonitev za poljski zid ob poti. Kmalu se oglasi prvi strel. Verjetno so bili fašisti. Četa razdeljena po skupinah z ukazom  »v priprave na juriš!«.

V treh skupinah, z močnim ognjem iz vseh orožij, so se borci prebijali in v hudem odporu od hiše do hiše obvladali vsa oporišča ter pregnali fašiste, karabinjerje in Nemce iz vasi, ter osvobodili 40 aretiranih vaščanov. Tako je četa po enournem zagrizenem boju, v katerem so se vse četne napadalne skupine izkazale z veliko drznostjo, samostojnostjo, iznajdljivostjo in medsebojnim sodelovanjem ubila fašističnega poveljnika, 7 pa tako hudo ranila, da so pozneje umrli. S tem je četa z visoko bojno moralo v odprtem boju premagala štirikrat močnejšo tribarvno vojsko, med katero se tedaj karabinjerji niso bili pripravljeni več boriti na življenje in smrt, ter se vsi skupaj podali v beg v 9 km oddaljen Koper.

Vodstvo OF je pričakovalo maščevanje, zato je ljudi poučevalo naj poskrijejo imetje in se sami umaknejo iz vasi. Ljudje so zaupali in ubogali. Že naslednji dan je prišlo iz Trsta in Opčin več kot 500 nemških esesovcev, ki so vas obkolili, jo izropali in požgali 120 hiš, ter nekaj hlevov. To je bil drugi požig za 2. oktobrom 1943, ko je bilo požganih 37 hiš, tako da je ostalo le Še 25 napol porušenih domov. Aretiranih ter odpeljanih je bilo 5 vaščanov. Kljub tem grozotam so Šmarčani ostali uporni, saj njih upor se začenja že leta 1942, ko je bil izvoljen rajonski odbor OF, v katerem so bili Avgust Štemberger, Karel Morgan in Franc Bogataj. Od splošne vstaje 1943, pa je deloval terenski odbor OF, v katerem so bili Pavel Morgan, Stanko Ulčnik in Franc Rojc. V jeseni 1943 pa je bil izvoljen Šmarski Okrajni odbor OF, v katerem je bil Stanko Ulčnik - Bogdan načelnik za gospodarstvo, pozneje pa politični sekretar OK KPS.

Danes sta med nami še živeča dva aktivista in borca Istrskega odreda, ki sta sodelovala tudi pri osvoboditvi Kopra. To sta Šmarčana Rafael Beržan in Emil Hrvatin, še vedno aktivna v združenju borcev za vrednote NOB.

 

NA VRH ^

 

ZB-Koper.si ©